Topografija

Stalni projekt evidentiranja še neznanih ali neregistriranih arheoloških najdišč in drugih enot kulturne dediščine.

Projekt se izvaja od leta 2009 v okviru predvsem časovnih zmožnosti. Pri prepoznavanju in evidentiranju najdišč uporabljam izključno metode, ki v sama najdišča ne posegajo in jih tako ne okrnijo. Do sedaj sem si tako pomagal z ogledi na terenu, ljudskim izročilom, toponimi, reliefnimi značilnostmi, zgodovinskimi viri, javno dostopnimi metodami daljinskega zaznavanja (ortofoto in LIDAR) in seveda s primerjavami – analogijami.

S pomočjo teh metod mi je uspelo prepoznati vrsto najdišč in ohranjenih stavb, koristne pa so tudi pri (preliminarni) interpretaciji, dataciji in opredelitvi posamezne enote dediščine.

Vsak primer je drugačen, pri nekaterih sem na terenu doživel tudi kaj dodatno zanimivega, pri nekaterih je bilo potrebno večkrat na teren, spet pri drugih pa je bilo možno dediščino dovolj zanesljivo prepoznati na daljavo.

Pri nekaterih gre za odkritja do tedaj neznanih najdišč, pri drugih le za evidentiranje že znanega najdišča, a nevpisanega v register dediščine.

Vpis v register kulturne dediščine je pomemben predvsem z vidika zaščite – to je temelj za vzpostavitev varstvenega režima za posamezno enoto dediščine. Poleg tega pa imajo v register vpogled strokovnjaki različnih ved in se lahko preko registra seznanijo z obstojem nekega najdišča in ga vključijo v svoje raziskave.

Zato sem pri vsaki pozitivni identifikaciji dediščine na pristojno OE ZVKDS poslal predlog oz. pobudo za vpis v register.

Rezultati pa niso bili vedno pozitivni, večkrat namreč z razpoložljivimi metodami ni bilo možno prepoznati dediščine – bodisi zato, ker dejansko tam nikoli ni bilo nič ali pa enostavno ni bilo dovolj prepoznavnih znakov (površinskih sledi, drobnih najdb na površju ipd.).

V nadaljevanju bodo na kratko predstavljene lokacije za katere so bile poslane pobude, povsod pa bo naveden tudi postopek identifikacije dediščine.



Enote dediščine:

  • AJDOV GRAD
    Utrjen dvor. Odkrit s terenskim ogledom na podlagi imena in opisa lokacije, ki ga je podal domačin.
  • BRNIK I.
    Kompleksna antična podeželska vila (villa rustica) znotraj letališča na Brniku.
  • BRNIK II.
    Prispevek o drugi antični vili rustici na letališču Brnik.
  • HMELJNIŠKA ZIDANICA
    Hmeljniška zidanica – vinski dvor gradu Hmeljnik.
  • KOKRA
    Delno ohranjen protiturški tabor v Kokri, Globočnikova vila in potencialna lokacija gradu vitezov iz Kokre.
  • SEMENIČEV STOLP (Mirna)
    Odkrita lokacija srednjeveškega Semeničevega stolpa pri Mirni na Dolenjskem.
  • STARI GRAD pri Visejcu
    Lokacija srednjeveškega stolpastega dvora in vislic.
  • ŠTATENBERK (na Dolenjskem)
    Grad Štatenberk na Dolenjskem. Opis postopka odkritja prave lokacije gradu.
  • ŠTATENBERK (na Dolenjskem)
    Domnevni dvor, naslednik gradu Štatenberk. Odgovor na vprašanje o lokacijah in značaju treh štatenberških “gradov”.
  • ŠTRAVBERK
    Utrjen dvor. Odkrit s pomočjo terenskega ogleda, ki je bil opravljen na osnovi intuicije.
  • ŠTRAVBERK – pristava
    Ohranjen kompleks pristave, najverjetneje gradu Hmeljnik.
  • VIŠNJEGORSKE VISLICE
    Višnjegorske vislice oz. gavge. Prostor nekdanjih usmrtitev obsojencev in “čarovnic”.

Dodaj odgovor