Osnovna opredelitev: Dvor

SINONIMI: /
Naziv v RKD: /
Interna oznaka: T009
  • Vrsta
    Arheološko najdišče
  • Obdobje
    Srednji vek
  • EŠD
    /
LOKACIJA:
  • Naselje: Visejec
  • Občina: Žužemberk
  • Koordinate:
    • GKY:490719, GKX:74755
    • Lat:45o49’01,03” (45,816954o), Lon:15o12’01,28” (15,200356o)

POSTOPEK IDENTIFIKACIJE

Tokrat je moje zanimanje za lokacijo “sprožil” značilen toponim Stari grad severno od vasi Visejec, ki sem ga zasledil na zemljevidu.

Na terenu (leta 2012) sem se najprej pogovarjal z domačinom iz hiše št. 31. Ta mi je povedal, da naj bi tam res stal grad in da se še vidi dvorišče. Po njegovem naj bi bil grad star 2000 let, graščaka pa da so najbrž pregnali v kakšni vojni takrat, ko so se vojskovali še s sabljami.

Njegovo pripoved sem vzel s potrebno “rezervo”, vendar pa je dokazovala, da je ljudski spomin na to lokacijo še živ in da je tam nekoč verjetno res nekaj bilo. Zato sem se vesel, poln pričakovanja odpravil na samo lokacijo, saj je bilo iz pripovedi gospoda pričakovati vidne ostanke.

Sam vrh vzpetine Stari grad je razdeljen na dva vrhova, zahodni je manjši, vzhodni pa tvori sorazmerno obsežen plato. Med obema vrhovoma je umeten, dokaj plitev, vsek širine 25m – najverjetneje so tu pridobivali kamenje za gradnjo, hkrati pa nekoliko zavarovali plato, saj deluje kot plitev jarek. Tu je tudi najlažji dostop na vzhodni plato, severna in vzhodna stranica sta sorazmerno strmi, južna nekoliko manj. Lokacija naravno ni zelo zavarovana, je pa nekoliko odmaknjena in nekoliko višja od vasi (primerno “simbolična” za dvor).

Na vzhodnem platoju je, še posebej ob robovih, razmetanega veliko manjšega kamenja, najbrž ostanek stavbe. Na vzhodnem delu platoja je vidna pravokotna depresija – najverjetneje gre za ostanek manjše, preproste stavbe.

Stari grad na LIDAR posnetku (Spletni pregledovalnik Registra kulturne dediščine, SVF vizualizacija, Ministrstvo za kulturo).

Tudi LIDAR posnetek kaže podobno sliko, na vzhodnem delu je dokaj jasno viden pravokoten objekt dimenzij cca. 11x9m.

POSKUS INTERPRETACIJE:

Pripoved domačina skupaj z imenom Stari grad kažeta, da gre verjetno o stavbi razmišljati v kontekstu srednjega veka ali morda časa turških vpadov (vojne s sabljami).

Območje Visejca je prvotno spadalo pod gospostvo Vrhkrka in graščaki naj bi sem naseljevali kmete in ustanavljali vasi v KS Hinje. Proces kolonizacije naj bi bil zaključen v 15. stoletju (Škufca, 2009, str. 15).

Ta podatek ni nepomemben, saj je potrebno proces kolonizacije voditi, nadzorovati pa tudi gospodarsko upravljati z območjem (pobiranje davkov ipd.). Upoštevaje dejstvo, da je na območju več kot 10 vasi, kjer ne poznamo nobene fevdalne arhitekture, se verjetnost manjše fevdalne postojanke na tej lokaciji močno poveča.

V prid temu govori tudi podatek, da naj bi tu obešali prestopnike – odtod naj bi izhajalo ime vasi Visejec.

Vas naj bi ime dobila po viseči legi oziroma po vislicah, ki so bile nekoč na gradu za vasjo, kjer naj bi obešali vse tiste, ki so kaj napačnega storili. Menda so tam tudi pokopani, vendar si ljudje s to anekdoto ne belijo glave.” (Škufca, 2009, str. 45).

Če izročilo drži, gre vislice najverjetneje iskati na zahodnem vrhu.

Stari grad pri Visejcu. Rudimentarna skica. Črna – dvor, modra – robova “jarka”, rdeča – območje morebitnih vislic (Podlaga: LIDAR, Spletni pregledovalnik Registra kulturne dediščine, SVF vizualizacija, Ministrstvo za kulturo).

Glede na vse navedeno, je verjetno na Starem gradu stal stolpast dvor, katerega čas nastanka lahko povezujemo s kolonizacijo območja – torej najverjetneje v 14. stoletje. Verjetno so tu prebivali nižji ministeriali podrejeni Vrhkrki oz. višnjegorcem. To kaže tudi podatek, da so kmetje morali voziti les za Vrhkrko in Višnjo goro do Fužin ob Krki. (Škufca, 2009, str. 15). Kdaj je dvor propadel ni znano, možno pa je, da je bil uničen v turških vpadih (vojna s sabljami).

O dvoru sem obvestil OE ZVKD NM in predlagal vpis v register dediščine.


Avtor prispevka: Jure Smolinsky

Datum objave: 23.10.2021


VIRI:

ŠKUFCA Nataša (2009). Geografija Krajevne skupnosti Hinje: primerjava vasi Lazina in Visejec : diplomsko delo [na spletu]. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta . [Dostopano 23 oktober 2021]. Pridobljeno https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=23447

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.