Osnovna opredelitev: Utrjen dvor

SINONIMI: Ajdovski grad, Na gradu, Strauberg
Naziv v RKD: Štravberk – Arheološko najdišče Ajdovski grad
Interna oznaka: T002
  • Vrsta
    Arheološko najdišče
  • Obdobje
    Srednji vek
  • EŠD
    29491
LOKACIJA:
  • Naselje: Štravberk
  • Občina: Novo mesto
  • Koordinate:
    • GKY:515559, GKX:80920
    • Lat: 45o52’20,36” (45,872322o), Lon:15o11’44,29” (15,195635o)
  • Nadmorska višina: 552m
  • OE ZVKDS: Novo mesto
  • RKD: povezava na zemljevid

Štravberk (Foto: Danilo Breščak, arhiv ZVKDS, OE Novo mesto)
Štravberk (Foto: Danilo Breščak, arhiv ZVKDS, OE Novo mesto)

POSTOPEK IDENTIFIKACIJE

V tem primeru sem se na teren odpravil na podlagi intuicije, ime Štravberk mi ni dalo miru. Lokacijo sem hitro našel in že kmalu po vstopu v gozd naletel na prvi jarek, nato na drugi in še tretji. Nad njimi pa na najvišjem delu na prepoznavne ostanke zidov.

Tako ni bilo dvoma, da gre za utrdbo, v srednji vek pa sem jo postavil na osnovi terena, velikosti in same zasnove.

Zanimivo je, da so v jarkih pustili naravne skale, ki služijo kot dodatna ovira (sploh za naskok na konjih), verjetno pa to lahko pripišemu hitremu utrjevanju v času turških vpadov (zunanja dva jarka).

O tem sem obvestil Danila Breščaka s pristojne OE ZVKD Novo mesto, ki je na osnovi obvestila opravil terenski ogled. Na ogledu je potrdil, da gre res za srednjeveško utrdbo, v bližini pa je našel še Ajdovsko jamo, v kateri naj bi se skrivali pred Turki.

Kasneje sva si lokacijo skupaj ogledala še z Urošem Bavcem, ki je prišel do enakih ugotovitev, našel pa tudi več kosov srednjeveške keramike.

Stavbo naj bi uničili Turki, material pa so kasneje uporabili pri gradnji hiš. To dokazuje tudi vkop v rastru zidov, kjer naj bi kopali kamenje za gradnjo Blažičeve domačije (Breščak)

OPIS:

Na skalnem pomolu so ostanki pravokotne stavbe dimenzij 15x12m. Na JZ strani je pobočje skoraj previsno, na SV je strmo. Na SZ strani so stavbo zavarovali s prečnim jarkom, na JV pa s tremi jarki in nasipi. Med njimi je dovolj prostora za morebitne pomožne objekte.

Štravberk na LIDAR posnetku (Spletni pregledovalnik Registra kulturne dediščine, SVF vizualizacija, Ministrstvo za kulturo)
Štravberk na LIDAR posnetku (Spletni pregledovalnik Registra kulturne dediščine, SVF vizualizacija, Ministrstvo za kulturo)

POSKUS INTERPRETACIJE:

Najverjetneje gre za utrjen dvor, sedež ministeriala. Take dvore so pri nas gradili predvsem v času med 11. in 13. stoletjem, njegovo opustitev pa lahko najverjetneje postavimo v obdobje konca 15. In začetka 16. stoletja. To okvirno datacijo potrjujejo tudi odkriti kosi keramike.

Velikost objekta 15x12m je za tovrstne objekte običajna in jo lahko primerjamo z Žabjim gradom pod Krimom ali Gornjim Igom. Tudi bližnji Ajdov grad je (v primeru objekta cca. 14x14m) primerljiv.

Štravberk - poskus rekonstrukcije (Avtor: Rok Kranjc)
Štravberk – poskus rekonstrukcije (Avtor: Rok Kranjc)

Najverjetneje je bilo manjše predgradje z lesenimi pomožnimi objekti urejeno na prostoru med zunanjim in notranjim jarkom na JV strani (tudi smer najlažjega dostopa). Osebna domneva je, da so zunanja dva jarka izkopali v času protiturškega utrjevanja in najverjetneje postavili tudi palisado.

Verjetno so Štravberk uničili Turki, naslednica imenja pa je postala pristava pozidana v bližini.

POVEZAVE:


VIRI:

BREŠČAK Danilo (2012). Štravberk – Ajdovski grad. Varstvo spomenikov – Poročila 47, ZVKDS, Ljubljana, str. 164

Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 29491. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo. Dostopno na https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b&extent=515301.9936%2C80482.102%2C515847.0364%2C81400.208%2C3912

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.