Rimski amfiteater na Ptuju

Tu gre za tezo o obstoju in lokaciji amfiteatra na Ptuju (ni še dokazana!)

Začelo se je leta 2012, ko sem se pripravljal za obisk Ptuja in iskal možnosti parkiranja vozila. Po svoji dobri navadi sem si pomagal z ortofoto posnetki. Pri tem mi je padla v oko zanimiva urbanistična oblika ob Dravski ulici. Tam je niz hiš, ki so pozidane v loku, ki se iz zraka odlično vidi.

Ta lok me je takoj spomnil na obliko amfiteatra, zato sem pomislil, da bi hiše lahko bile zgrajene na njegovih temeljih. Takoj sem začel preverjati to možnost, saj podobne primere poznamo tudi v tujini (Firenze, Lucca ipd.).

Izkazalo se je, da oblika elipse popolnoma ustreza obliki amfiteatra. Ker je šlo za pomembno vprašanje sem se v stvar poglobil in pričel z iskanjem dodatnih indicev in argumentov, ki bi govorili v prid amfiteatru. Del tega procesa je vključeval tudi iskanje morebitnih spolij – sekundarno uporabljenega gradbenega materiala. Tako je analiza kamnitih blokov stene romanskega palacija ptujskega gradu, nedvoumno dokazala, da je celoten palacij zgrajen iz velikih blokov peščenjaka, ki so antičnega izvora. Nekoliko kasneje je neodvisno do enake ugotovitve prišel tudi Igor Sapač z ekipo tujih strokovnjakov. To sicer ni nedvomen dokaz obstoja amfiteatra, vendar pa antičnega objekta, ki bi bil zgrajen iz takih blokov na Ptuju še ne poznamo. Glede na analogije iz tujine je dobra možnost, da gre ravno za gradbeni material, ki je bil prvotno vzidan v amfiteater.

Predvsem pa preseneča velikost same elipse. Če je elipsa res sled amfiteatra je bil ta eden največjih v rimskem imperiju – primerljiv s tistim v Capui, ki velja za drugega največjega in je znan predvsem po Spartaku.

Vprašanje amfiteatra je precej obsežno, verjetnost pa zelo velika, zato bom tezo na tej strani podrobneje predstavil (še v pripravi).

Do takrat pa si lahko povzetek teze ogledate v prispevku, ki je bil objavljen v publikaciji društva SAD – Arheologija v letu 2012 (povezava spodaj).


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.