Kozje se omenja že zelo zgodaj, leta 1016 je namreč cesar Henrik II. podaril 30 kraljevskih hub na Kozjem. Tu sicer ne gre še za omembo gradu, je pa 30 hub dovolj velika ekonomska baza, ki je omogočila izgradnjo in vzdrževanje gradu. Grad je nastal najkasneje do srede 12. stoletja.
Leta 1197 se poleg ministeriala (Otto de Trachenberch) omenja tudi nekaj nesvobodnih služabnikov, ki so živeli na gradu. Leta 1204 se omenjata brata Welfon in Isenpret, ter njun sorodnik Gotebold s Pilštajna. Že tu se pojavlja vprašanje ali so vsi trije živeli na gradu ali je kdo od njih že prebival izven jedra gradu. Grad je bil opuščen najkasneje sredi 17. stoletja (Gradovi.net, b.d.)
LOKACIJA B
Okoli 190m severozahodno od jedra gradu je stal izpostavljen stolp – propugnaculum. Stopar poroča, da so bili ostanki stolpa okoli leta 1980 še visoki več metrov, do začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja pa so bili že sesuti. Zidava stolpa naj bi bila že gotska, arhitekturni členi pa so manjkali. (Stopar, 1993, str. 43). O debelini zidov in dimenzijah stolpa žal nimam podatka.
Stolp je bil pozidan na kvadratični osnovi, dimenzije ocenjujem na cca. 8x8m, bil pa je večnadstropen. Če sodimo po Clobucciarichevi skici je imel vsaj tri etaže, bolj verjetno pa štiri s pritličjem vred.
Oddaljenost od gradu znaša okoli 190m, kar je nekoliko več od dometa direktnega strela (150m), vendar je stolp po gotski zidavi sodeč nastal sorazmerno pozno. Takrat je bil domet samostrelov že nekoliko daljši, zato lahko sklepamo, da je bil stolp umeščen tako, da je s tehniko direktnega strela lahko pokrival območje približno do jarka pred grajskim jedrom ali pa celo do samih zidov jedra. Tako je učinkovito varoval dostop do gradu po bregu navzdol, hkrati pa bi s stolpa lahko streljali sovražniku v hrbet, če bi se ta jedru gradu približeval s severa ali juga in se znašel v prostoru med stolpom in jedrom – polje “navzkrižnega ognja”. Na spodnji sliki je prikaz dometa, kjer sem uporabil domet 170m. Iz prikaza je jasno razvidno, da stolp pokriva območje do jarka grajskega jedra, z gradu pa so lahko, s tehniko direktnega strela, pokrivali skoraj do jarka propugnaculuma. Vrednost 170m je ocenjena in služi za predstavo, realno so lahko streljali tudi nekaj metrov dlje (odvisno od sodobnosti orožja). Če se osredotočimo le na polje navzkrižnega ognja lahko ugotovimo, da so lahko z obeh lokacij pokrivali praktično celotno območje grebena od doline na severni strani, do doline na južni strani. To pomeni, da bi se napadalec (če bi se odločil za napad iz ene od teh smeri, znašel v neugodni situaciji. Vzpon bi namreč potekal pod ognjem z obeh strani, s ščiti pa se lahko varujejo le proti eni.
Stolp tudi arhitekturno sodi med tipične izpostavljene stolpe, zato lahko ugotovimo njegovo primarno vojaško funkcijo in ga označimo kot propugnaculum. Dodatno to kaže širok jarek na zahodni strani, z vzhoda pa je bil zavarovan z manjšim jarkom.
Nedvomno je opravljal tudi sekundarne funkcije npr. nastanitev moštva ali mučilnica. Glede na sorazmerno majhno površino stolpa ta verjetno ni služil kot bivališče podrejenega ministeriala, razen če sta bili za bivanje urejeni zgornji dve etaži.
Sorazmerno pozen nastanek propugnaculuma lahko morda povezujemo z utrjevanjem v povezavi s fajdo s Šperenberškimi (Rajhenburškimi) leta 1343 (Kos, 2005, str. 302), vendar bi bile potrebne arheološke raziskave, ki bi točneje datirale nastanek stolpa.
LOKACIJA C
V neposredni bližini stolpa na “Lokaciji B” se nahaja večji plato, ki je bil tudi zavarovan s prečnim jarkom na zahodni strani, na vzhodni pa s širokim jarkom med platojem in prej omenjenim stolpom. Podobne platoje poznamo tudi pri Vuzenici in Podčetrtku, njihova vloga pa še ni raziskana in ustrezno pojasnjena.
Plato je nepravilne oblike in je dolg približno 35m, širina pa znaša nekje do približno 10m. Na zahodni strani je kopa, kjer se zdi, da je stal pravokoten objekt (ni preverjeno na terenu).
Dimenzije potencialnega objekta so okvirno 10x7m in tvorijo nekoliko nepravilen pravokotnik. Najverjetneje je šlo za zidano stavbo, ki je po obliki in velikosti sodeč opravljala funkcijo gradiščanske utrdbe – prebivališča podrejenega ministeriala ali člana družine (na gradu se istočasno omenja več bratov). Domnevamo lahko, da je stavba poleg pritličja obsegala še eno ali dve bivalni etaži (zgornja morda le lesena ali zidana v predalčni gradnji).
Od stavbe se proti vzhodu nadaljuje plato, ki je bil najverjetneje tudi zavarovan vsaj s palisado, ni pa izključeno tudi nižje obzidje. Morda je na tem platoju stal kakšen pomožni objekt (hlev…) ali pa je plato služil kakšnemu drugemu (še neznanemu) namenu. Tu bi bile vsekakor potrebne dodatne raziskave, ki bi potrdile obstoj objekta in dale več podatkov o dataciji in o funkciji platoja. Domnevam pa, da je stavba s platojem, podobno kot pri drugih gradovih, nastala v času med 11. in 13. stoletjem in je starejša od propugnaculuma na Lokaciji B.
Glede na bližino gradiščanske utrdbe in (verjetno) mlajšega propugnaculuma, je samo po sebi umevno, da sta lahko aktivno sodelovala pri obrambi in skupaj opazno oteževala prodor sovražnika proti grajskemu jedru po grebenu navzdol.
LOKACIJA D
Južno od jedra je še ena zanimiva lokacija, ki sem jo identificiral sem preko LIDARja in ni še preverjena na terenu. Kot kaže je tudi tu stal stolpast objekt okvirnih dimenzij 7x7m. Na južni strani stolpa je viden daljši greben, ki je najverjetneje nasip na kateremu je bila palisada.
Če je tu res stal stolp, je lokacija premišljeno izbrana, saj nudi dobro dodatno zaščito dostopa do jedra z južne strani, hkrati pa lahko napadalcu, če bi prodiral iz naselja direktno proti jedru, streljajo v bok. Sicer gre za nasprotnikov levi bok, ki je načeloma zaščiten s ščitom, vendar je treba upoštevati, da bi na nasprotnika istočasno streljali tudi iz samega jedra. To pomeni, da bi se tudi tu sovražnik znašel v precej neugodnem položaju. Poleg tega je stolp pokrival prehod preko potoka Bistergraben, ki je za sovražnika predstavljal dodatno (naravno) oviro. Domnevam tudi, da so ob potoku stali tudi pomožni gospodarski objekti npr. mlin, hlevi ipd. saj pri gradu ni vidnega predgradja. Tako bi stolp nudil določeno zaščito tudi tem objektom.
V luči navedenega lahko sklepamo, da je imel stolp primarno vojaško funkcijo in ga označimo kot propugnaculum. Obstoj dveh propugnaculov ni tako neobičajen, podoben primer poznamo npr. na Ptuju, Smledniku… Razdalja od jedra omogoča tudi medsebojno strelsko podporo.
Lokacija E
V sklopu sistema gradu Kozje je zanimiva tudi lokacija E. Izbor lokacije v grebenu je tipično srednjeveški, ravno tako velikost zasnove govori v prid manjši srednjeveški utrdbi. Zanimiva je umestitev jarka, ki kaže, da je bila stavba znotraj jarka, glede na potek grebena, nekoliko zamaknjena. To lahko razložimo tako, da so graditelji vogale stavbe obrnili proti najbolj izostavljenim smerem možnega napada.
Ljubitelj dediščine David Simunič je opravil ogled lokacije, ki je potrdil obstoj jarka vidnega na LIDAR-ju, na območju pa je tudi kamenje – ostanki gradbenega materiala. Iz tega lahko sklepamo, da je bila stavba na tem mestu zidana.
Na osnovi LIDAR posnetka ni možno zanesljivo ugotoviti poteka nekdanjih zidov, zato je prikaz v veliki meri hipotetičen (dokaj zanesljiva je vzhodna stranica). Zdi se, da je šlo za nepravilno, pravokotno zasnovo okvirnih dimenzij 20x16m. Najverjetneje je šlo za bivalni objekt (domnevnih dimenzij 10x15m) na južni strani z obzidanim dvoriščem na severni.
Opredeljevanje značaja te stavbe ni tako enostavno. Razdalja od jedra gradu znaša približno 2300m, kar pomeni, da je utrdba lahko del sistema gradu Kozje ali pa tudi ne. Zasnovo stavbe in bivalno površino (150m2) lahko povezujemo tako z utrjenimi dvori kot z gradiščanskimi utrdbami, zato je tu potreben drugačen pristop. Pri opredeljevanju je potrebno upoštevati tudi zgodovinske vire. V tej zvezi je zanimiv predvsem podatek, da so Drakenburški leta 1350 prodali grad Kozje Frideriku Celjskemu, iz prodaje pa so izvzeli in si pridržali opuščeno utrdbo (gradišče) Vehenštajn pri Kozjem (Kos, 2005, str. 302). Sicer je nemogoče neposredno povezati to lokacijo z Vehenštajnom, vendar je to dokaj verjetno. Iz listine lahko sklepamo, da je bil Vehenštajn del gospostva Kozje, vendar je imel drugačen, višji status kot ostale utrdbe neposredno v obrambnem sistemu gradu. Tako bi bilo smiselno, da so si pridržali ravno Vehenštajn in ne morda katerega od obeh propugnaculov. Možno pa je, da gre pri Vehenštajnu dejansko za utrdbo na lokaciji C (podoben primer, ko se takšna utrdba omenja kot gradišče poznamo pri gradu Prežin).
Obstaja tudi druga možnost. Leta 1395 se kot “Feste” omenja Schönau, ki so ga od Kunšperških prevzeli Celjani. Curk to utrdbo postavlja na območje zaselka Šonovo, ki se nahaja približno 1000m proti jugovzhodu. (Curk, 1994, str.151).
Zaenkrat je nemogoče z gotovostjo ugotoviti ali gre pri naši lokaciji za Vehenštajn ali morda celo Šonovo, lahko pa sklepamo, da je imela ta utrdba drugačen status od ostalih obravnavanih v tem prispevku. Tako se zdi najverjetnejša možnost, da gre v resnici za utrjen dvor podrejen gradu Kozje.
Morda bomo kdaj v prihodnosti lahko utrdbi “pripeli” tudi ime. Pri tem bi bila možnost, da gre za Šonovo bolj zanimiva, saj omemba “Feste” morda kaže, da je stavba dobila status gradu. Gre morda pri Vehenštajnu in Šonovem za isto stavbo, ki so jo po prodaji Celjskim obnovili in je dobila status gradu? Ni nemogoče, vendar pa bi morali odgovoriti še na vprašanje kako je potem v tem primeru, po letu 1350, prišla v roke Kunšperških in zatem leta 1395 spet v roke Celjskih. Vsekakor vprašanje čaka nadaljnje raziskave.
Lokacija F
Višje po grebenu sta na LIDARju dobro vidna dva manjša prečna jarka, oddaljenost od jedra pa je precejšnja (cca. 850m). Prepoznavnih sledov objektov ni, vendar bi si na tem mestu težko predstavljal obstoj jarkov brez povezave z nekim objektom. Jarka očitno ovirata pot po grebenu, po mojem mnenju pa sta ščitila manjši stražni stolp ali opazovalnico. Domnevam, da je bil objekt lesen in zato na LIDARju ni prepoznavnih sledi.
Na zgornjem prikazu sem označil oba jarka in lesen stolp. Položaj stolpa in njegova velikost sta hipotetična, za kaj več bi bile potrebne dodatne raziskave. Obstoj stražnega stolpa na tej lokaciji je zelo smiseln in v tako kompleksnem sistemu tudi verjeten, saj bi bistveno dopolnil vidno polje proti zahodu in preprečeval možnost “napada presenečenja” iz te strani. Utrjenost je sorazmerno majhna in ne bi prenesla resnejšega napada, zato sklepam, da je poglavitna funkcija obeh jarkov, da nasprotnika nekoliko upočasni in omogoči stražarjem nekaj časa za umik po grebenu navzdol.
KRATKA ANALIZA OBRAMBNEGA SISTEMA
Obrambni sistem Kozjega je zasnovan kompleksno in je sestavljen iz različnih dislociranih utrdb, različnih tipov oz. funkcij. Osrednji del sistema je sestavljalo grajsko jedro (lokacija A), gradiščanska utrdba (lokacija C) in dva propugnacula (lokaciji B in D). Vsi omenjeni elementi so lahko med seboj aktivno sodelovali pri obrambi in si nudili medsebojno strelsko podporo. Najbolj zavarovan je bil dostop do jedra po grebenu navzdol, saj bi tam napadalec lahko izkoristil prednost višine in namestil tudi morebitne metalne naprave. To so najverjetneje najprej zavarovali z gradiščansko utrdbo na lokaciji C in kasneje utrdili še s propugnaculom na lokaciji B. Pomembno vlogo je igral tudi propugnaculum na lokaciji D, ki je ščitil dostop z juga in verjetno tudi gospodarske objekte v dolini. Med vsemi omenjenimi utrdbami je bila seveda možna tudi medsebojna vizuelna komunikacija, kot prikazuje spodnja slika.
Na vrhu grebena so sistem dopolnili še s stražnim stolpom ali opazovalnico, ki je bistveno podaljšala vidno polje proti zahodu in preprečevala možnost presenečenja. Utrdba na lokaciji E ni neposredno sodelovala pri obrambi, saj je bila za to preveč oddaljena. Vendar pa je analiza medsebojne vidnosti (parameter višine opazovalca 15m) pokazala, da je bila možna vizuelna komunikacija med gradom in lokacijo E. Iz tega lahko sklepamo, da je tudi ta lokacija igrala določeno vlogo in je bila tako kot ostale izbrana premišljeno.
Glede na izbrano lokacijo si lahko predstavljamo, da sta bili poglavitni nalogi te utrdbe nadzor nad cesto iz smeri Pilštajna in opozarjanje na približevanje sovražnika s te strani.
Gre torej za dovršen sistem, ki je jedru gradu ponujal visoko stopnjo varnosti, posebna zanimivost tega sistema pa je, da že s poznim nastankom propugnacula na lokaciji B dokazuje, da so bili tudi obrambni sistemi podvrženi razvoju (podono kot jedra gradu) in niso nujno nastali v enem zamahu. Na njihov razvoj je nedvomno vplivala tudi rast pomena in moči gradu oz. rodbine, ki je na njem živela.
Avtor prispevka: Jure Smolinsky
Datum objave: 24.1.2022
VIRI:
CURK Jože (1994). Ivan Stopar: Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji V. knjiga: Med Kozjanskim in porečjem Save, Časopis za zgoovino in narodopisje, št. 1, Letnik 65, Nova vrsta 30. Univerza v Mariboru in Zgodovinsko društvo Maribor. Založba Obzorja, Maribor.
Gradovi.net (b.d.). Kozje (grad). Dostopano 20.01.2022 na http://www.gradovi.net/grad/kozje_grad
KOS Dušan (2005). Vitez in grad. Založba ZRC. ZRC SAZU. Ljubljana.
STOPAR Ivan (1993). Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji: Med Kozjanskim in porečjem Save, 5. knjiga. Založba Viharnik, Ljubljana
