Osnovna opredelitev: Utrjen dvor

SINONIMI: Sememitsch Turn
Naziv v RKD: /
Interna oznaka: T010
  • Vrsta
    Arheološko najdišče
  • Obdobje
    Srednji vek
  • EŠD
    /
LOKACIJA:
  • Naselje: Mirna
  • Občina: Mirna
  • Koordinate:
    • GKY:505813, GKX:89374
    • Lat:45°56’54,73” (45,948536°), Lon:15°04’12,73” (15,070203°)
  • Nadmorska višina: 277m
  • OE ZVKDS: Novo mesto
  • RKD: povezava na zemljevid

POSTOPEK IDENTIFIKACIJE

Iskanje Semeničevega stolpa je sprožil podatek, da je lokacija neugotovljena, naj pa bi stal nekje na hribu nad Zapužami pri Mirni (Stopar, 2002, str. 101). Zato sem se odpravil na hrib Zapuže, ki se nahaja neposredno nad kasnejšim dvorcem Zapuže.

Prvi obisk je bil neuspešen, tudi zaradi slabe priprave z moje strani. Odpravil sem se na teren, povprašal nekaj domačinov, vendar nihče ni nič vedel o starejšem objektu nad Zapužami. To je bil še čas pred LIDAR-jem, zato identifikacija lokacije s pomočjo tega niti ni bila možna. Žal sem takrat amatersko in napačno sklepal, da je stolp najbrž stal na vrhu hriba. Zato sem obhodil vrh in okolico, vendar stolpa nisem našel. Ugotovil pa sem, da je na hribu polno strelskih oz. povezovalnih jarkov ter minometnih položajev, najverjetneje iz časa po drugi vojni – posledica orožnih vaj JNA, ki so na območju pogosto potekale.

Hrib Zapuže s strelskimi jarki na LIDAR posnetku. Oranžen pravokotnik levo pod hribomo značuje današnji dvorec Zapuže (Spletni pregledovalnik Registra kulturne dediščine, SVF vizualizacija, Ministrstvo za kulturo)

Od ideje, da bi našel lokacijo stolpa nisem odstopil. Zato sem se nekaj let kasneje vrnil na to vprašanje. Še enkrat sem si na računalniku ogledal teren, ki sem ga obhodil in pozornost usmeril na greben na zahodu hriba (edini del, ki si ga nisem ogledal na terenu). Tokrat je že bil na razpolago LIDAR (sicer slabe resolucije) in kaj hitro sem na zahodnem grebenu opazil sorazmerno globok jarek v obliki črke “L”. To pa je bil precej zanesljiv znak, da utegne to biti ostanek “manjkajočega” stolpa. Hkrati sem postal jezen sam nase, ker sem ob prvem obisku obhod terena zaključil le nekaj deset metrov vzhodno od tega jarka.

Jarek na LIDARJU (Vir: ARSO, Atlas okolja, Agencija RS za okolje, http://gis.arso.gov.si/atlasokolja)

Temu je sledilo preverjanje lokacije na terenu (leta 2018), tokrat sem bil bolje pripravljen in zahvaljujoč LIDAR-ju sem vsaj približno vedel, da moram najprej na terenu prepoznati prej omenjeni jarek in nadaljevati od tam.

Obrambni jarek (Foto: Jure Smolinsky, 2018)

Posledično sem bil na lokaciji že v nekaj minutah in tokrat uspešno. Lep primer učenja na lastnih napakah – zelo koristen in učinkovit način! 😉

OPIS:

Na terenu je lepo viden obrambni jarek na severni in vzhodni strani, znotraj njega pa so kupi razvalinskega grušča (drobir in malta). Območje je poškodovano z sekundarnimi vkopi (pridobivanje gradbenega materiala), območje pa je poškodovala tudi vojska – strelski jarki…


Tloris je zato težje berljiv, vendar še vedno dovolj za osnovno interpretacijo. 

Ostanki gradbenega materiala (Foto: Jure Smolinsky, 2018)

Na osnovi rezultatov terenskega ogleda sem o najdišču obvestil Uroša Bavca z OE ZVKD NM in predlagal vpis v register dediščine. Izrazil je željo, da bi skupaj opravila ogled, vendar zaradi pomanjkanja časa na moji strani to žal (še) ni bilo mogoče.

ZGODOVINSKI OKVIR:

V zgodovinskih virih se stolp ne omenja, o njem pa govori Valvasor, ki opisuje, da je bil zidan po starih kranjskih pravilih. V času Valvasorja je bil že porušen, okrog njega pa naj bi bili takrat vidni še ostanki obzidja. Navaja, da je stolp dobil ime po Semeničih. Prvi med njimi naj bi bil Jurij Semenič leta 1385. Zadnji lastnik stolpa je bil Erhard Pelzhofer, ki je pod njim leta 1578 pozidal dvorec Zapuže, ki je pravni naslednik stolpa. To naj bi bilo zapisano na grbovni plošči, ki je nad glavnim vhodom dvorca (ohranjena še danes – napis delno poškodovan oz. uničen). Stolp naj bi bil takrat že opuščen (Stopar, 2002, str.101, 141, 142).

Razvalinska groblja (Foto: Jure Smolinsky, 2018)

GRBOVNA PLOŠČA:

Omenjena napisna grbovna plošča je v Valvasorjevem času krasila glavni vhod dvorca Zapuže. Žal je bila stavbi ok. leta 1970 prizidana stopniščna lopa, zato zadnji vrsti z letnico vred nista več berljivi.

Nad levim grbom je geslo “GEDVLD MIT HOFFNUNG”, pod grbom pa napis:

ERHARD PELLZHOFER

ZV SCHENEGGEN PVHEL

FVR DRT ERZHERZOGEN

CAROLI…………………..

Nad desnim grbom je geslo “GOT WIERD ES WEREN”, pod grbom pa napis:

ANNA PELLZHOFE

RIN AIN GEBORNE

VON………….

Ostalega se žal ne da prebrati (Stopar, 2002, str. 141-143).

Ostanki malte (Foto: Jure Smolinsky, 2018)

POSKUS INTERPRETACIJE:

Stolp je najbrž nastal v 13. ali 14. stoletju – najkasneje leta 1385. Lokacija ni najbolj naravno zaščitena, tudi znani lastniki niso bili zelo visokega ranga.

Semeničev stolp na LIDAR-ju. Dobro so vidni vojaški vkopi v samem jedru kompleksa. (Spletni pregledovalnik Registra kulturne dediščine, SVF vizualizacija Ministrstvo za kulturo).

Jedro stavbe je bil stolpast dvor okvirnih dimenzij 10 x 12m, glede na analogije verjetno v višini treh etaž. V tej obliki močno spominja na jedro gradu Škrljevo. Zdi se, da je bil obdan tudi z obzidjem na pravokotni osnovi (močno spominja na Krancelj nad Škofjo Loko), kar ustreza tudi Valvasorjevemu opisu. Jarek je dobro ohranjen na vzhodni in severni strani, vendar bi po utrdbeni logiki moral biti tudi na drugih dveh straneh, saj sta prelahko dostopni. Ali je bil jarek na teh dveh straneh kasneje uničen ali pa je bil morda nedokončan bo potrebno še ugotoviti. Glede na to, da naj bi bil dvor leta 1578 opuščen gre morda njegov konec iskati v turških vpadih ali pa v kmečkem uporu leta 1515, ko so kmetje opustošili tudi grad Mirna. Na nasilen konec morda kaže ravno možnost nedokončanega jarka.

Skica tlorisa. Z modro je označen jarek, z rdečo pa domnevni potek jarka (Vir podlage: ARSO, Atlas okolja, Agencija RS za okolje, http://gis.arso.gov.si/atlasokolja)

Tu pa imamo dve možnosti. Prva je, da je šlo v osnovi za neutrjen stolpast dvor, kakršni so bili zelo pogosti v 14. in 15. stoletju. Pri tej možnosti so potem dvor kasneje utrdili – najverjetneje v času turških vpadov – najbrž konec 15. stoletja, ko je bil dodatno utrjen tudi grad Mirna. 

Druga možnost pa je, da je bil stolp že od kraja utrjen in je šlo za utrjen dvor. V tem primeru je verjetno nastal najkasneje sredi 13. stoletja, vendar ni znanih podatkov o prvih posestnikih.

Spričo podobnosti zasnove s Krancljem nad Škofjo Loko in dejstva, da je bilo v 14. stoletju jedro aktivnosti Semeničev Semič z okolico – na Dolenjskem postanejo bolj aktivni šele kasneje, se osebno nagibam k drugi možnosti. Torej, da je šlo za utrjen dvor iz 12. ali 13. stoletja, ki je na neznan način v 14. stoletju prešel v posest Semeničev in po njih dobil ime, ki ga poznamo.

To je zaenkrat le domneva, ki jo bodo morale preveriti nadaljnje arheološke raziskave.


Avtor prispevka: Jure Smolinsky

Datum objave: 26.10.2021


VIRI:

STOPAR Ivan (2002). Grajske stavbe v osrednji Sloveniji, II. Dolenjska, 3. knjiga. Porečje Temenice in Mirne, 14. knjiga. Založba Viharnik, Ljubljana

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.