Osnovna opredelitev: Vislice

SINONIMI: Gavge
Naziv v RKD: /
Interna oznaka: T007
  • Vrsta
    Arheološko najdišče
  • Obdobje
    Srednji vek, Novi vek
  • EŠD
    /
LOKACIJA:
  • Naselje: Mala Loka pri Višnji gori
  • Občina: Grosuplje
  • Koordinate:
    • GKY:478207, GKX:89927
    • Lat:45o57’11,47” (45,953186o), Lon:14o42’50,73” (14,714090o)
  • Nadmorska višina: 447m
  • OE ZVKDS: Ljubljana
  • RKD: povezava na zemljevid

POSTOPEK IDENTIFIKACIJE

Postopek identifikacije najdišča je bil v tem primeru skrajno netipičen, res nekaj posebnega.

Nekega dne sem se z avtom peljal proti Dolenjski in sem se odločil, da grem po stari cesti. Med vožnjo mi je pozornost pritegnila kopa, saj se je zdelo, da je vrh umetno preoblikovan. O sami lokaciji takrat nisem vedel nič, zato sem “na prvo žogo” pomislil, da bi morda lahko bila kakšna manjša utrdba. Nazaj grede sem se ustavil in si lokacijo ogledal.

Prva ugotovitev je bila, da ne gre za utrdbo, saj je kopa enostavno premajhna. Na vrhu sta vidna dva manjša kupa razvalinske groblje, sestavljene iz drobnega kamenja in koščkov malte, zato sem sklepal, da gre za ostanke dveh zidanih stebrov oz. slopov in ne zidu. Logičen zaključek je bil, da gre za nekdanje vislice. V prid temu gre tudi izbrana lokacija neposredno ob nekdanji antični oz. srednjeveški cesti, ter seveda bližina trga oz. kasneje mesta Višnja gora.

Doma sem si na računalniku ogledal lokacijo in ugotovil še, da se območje imenuje “Gavge”. Dvoma ni bilo več – gre za višnjegorske vislice.

SPLOŠNO O VISLICAH IN ZGODOVINSKI PODATKI:

Tovrstna morišča so bila pogosta, lokacije pa so ponavadi izbirali ob cestah oz. tako, da so bile dobro in že na daleč vidne. Običajno so bile odmaknjene od naselja, saj so lahko obsojence pustili viseti dlje časa in vonj nedvomno ni bil ravno prijeten. Bistvo vidne lokacije pa je v tem, da služi kot opozorilo morebitnim prestopnikom. Lep primer so ohranjene vislice pri Gornjem Gradu (s tremi slopi), ki v resnici niso bile nikoli uporabljene.

Vislice iz 18. stoletja pri Gornjem Gradu (Avtor: Svetlana, 2020)

Pogosto je šlo za lesene konstrukcije, včasih so jih kasneje nadomestili z zidanimi. Na lokacije nekdanjih vislic večkrat spominjajo toponimi “Gavge”, “Na gavgah”, “Gavžjek” ali kaj podobnega.

Kot kaže so vislice obstajale že zgodaj – imel naj bi jih že Stari trg v 13. stoletju. Na to kaže listina, v kateri je cesar tržanom prepustil 5 kmetij pod trgom, od katerih pa so morali letno plačevati 2 funta in 64 pfenigov ter vzdrževati vislice. Kje so stale in kakšne so bile ni znano. Na tej lokaciji pa so vislice najverjetneje postavili v 15. stoletju ob ustanovitvi mesta Višnja gora. Zanimiva anekdota govori o tem, da so si nekoč želeli Žužemberčani sposoditi višnjanske vislice, dobili pa so odgovor: “Vislic ne damo, ker smo jih postavili samo za nas in naše potomce!” 🤣 Sem je Josip Jurčič umestil tudi izvedbo kazni iz Kozlovske sodbe – tu naj bi s palico pretepli nesrečno senco grešnega kozla.

Resnica pa seveda ni tako zabavna. Vislice so bile v uporabi več stoletij in tu je nedvomno svoj konec dočakalo več obsojencev, točnih podatkov pa nimamo. Vse kaže, da tu niso le obešali ampak tudi obglavljali in sežigali. Iz tega lahko sklepamo, da je bil tu urejen tudi prostor za grmado in za obglavljanje. To lahko sklepamo iz podatka, da naj bi tu usmrtili zadnjo “čarovnico”, ter iz procesa leta 1679. Takrat so dvajsetletnega hlapca obsodili sodomije s kravo. Usmrčen je bil s cesarskim mečem in sežgan skupaj s kravo in teletom (Godeša, 2018).

OPIS IN POSKUS INTERPRETACIJE :

Neposredno ob cesti, ob odcepu za Spodnje Brezovo, se nahaja manjša kopa – verjetno umetno nasuta. Na vrhu sta dva kupa groblje, ki predstavljata ostanke zidanih stebrov oz. slopov, na vrhu katerih je bil verjetno nameščen lesen tram namenjen obešanju. Za boljšo predstavo je spodaj nekaj slik podobnih, ohranjenih vislic iz tujine.

Vislice pri Tribergu (Avtor fotografije: HostaMadosta, Vir fotografije: Wikimedia, https://commons.m.wikimedia.org/wiki/File:Galgen_2.jpg#mw-jump-to-license)
Vislice Hanau-Steinheim (Avtor fotografije: Florian Plinke, Vir fotografije: Wikimedia, https://commons.m.wikimedia.org/wiki/File:Galgen_Hanau-Steinheim.jpg#mw-jump-to-license)

Nekaj pa lahko sklepamo tudi iz LIDAR posnetka. Ostanka stebrov sta vidna kot beli lisi na vrhu kope, zdi se, da je bila na južni strani pod kopo še nekakšna približno polokrožna ograja, morda zid. Morda gre to razumeti, kot ograjen prostor znotraj katerega je bil urejen prostor za grmado – morda zidan podest. V tem primeru, gre pričakovati, da so se gledalci usmrtitev zbirali na južni strani (drugače je prostor je primeren tudi na severni).

V času ogleda LIDAR še ni bil dostopen, zato žal na ta del nisem bil pozoren.

O sami obliki in velikosti stebrov lahko le ugibamo, sklepamo pa lahko, da sta bila več metrov visoka. Ravno tako je zaenkrat nemogoče opredeliti njuno starost, saj sta lahko zidana stebra kadarkoli v večstoletnem obstoju vislic nadomestila morebitno starejšo leseno konstrukcijo.

Vislice na Lidar-ju (Spletni pregledovalnik registra kulturne dediščine, SVF vizualizacija, Ministrstvo za kulturo)

Zaradi majhnega števila ohranjenih vislic in ker gre za prostor zgodovinskih dogodkov (usmrtitev) sem poslal pobudo za vpis v register dediščine.


Avtor prispevka: Jure Smolinsky

Datum objave: 20.10.2021


VIRI:

GODEŠA Franc (2018). Višnjegorske gavge – vislice na Peščeniku, Turki, čarovnice, kuga in še kaj… Klasje, Letnik XXIV, št.5, junij 2018, str. 18, 19. Dostopano 19.10.2021 na https://issuu.com/ecetera/docs/klasje_junij_2018

Svetlana (2020), Čez Črnivec v Novo Štifto in Gornji Grad. Dostopano 19.10.2020 na https://foto-zgodbe.blogspot.com/2020/06/cez-crnivec-v-novo-stifto-in-gornji-grad.html?m=1

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.