Osnovna opredelitev: Utrjen dvor

SINONIMI: Cvinger
Naziv v RKD: Sela pri Štravberku – arheološko območje Ajdov grad
Interna oznaka: T001
  • Vrsta
    Arheološko najdišče
  • Obdobje
    Srednji vek
  • EŠD
    24542
LOKACIJA:
  • Naselje: Sela pri Štravberku
  • Občina: Novo mesto
  • Koordinate:
    • GKY:515928, GKX:79674
    • Lat:45o51’39,96” (45,861101o), Lon:15o12’01,28” (15,200356o)
  • Nadmorska višina: 413m
  • OE ZVKDS: Novo mesto
  • RKD: povezava na zemljevid
Ajdov grad (Foto: Marko Pršina, 2009, fototeka ZVKDS OE Novo mesto)
Ajdov grad (Foto: Marko Pršina, 2009, fototeka ZVKDS OE Novo mesto)

POSTOPEK IDENTIFIKACIJE

Ajdov grad ima in bo zame vedno imel poseben pomen. To je bilo namreč moje prvo odkritje, pravzaprav glavni sprožilec mojih aktivnosti na področju arheološke topografije, saj se je pokazalo, da lahko tudi sam nekaj naredim za dediščino. In kot pravijo: “Prvega ne pozabiš nikoli!”

Z starejšim domačinom sem se pogovarjal o gobarskih kotičkih na območju, ko je omenil predel gozda, ki se imenuje Ajdov grad. Lokacijo je opisal kot kopo, ki jo obteka krožna pot. Zaradi samega imena in opisa lokacije sem takoj pozabil na gobe in od njega skušal izvedeti kaj več. Žal o lokaciji ni vedel povedati kaj več, razen da nikoli ni slišal, da bi tam stal kakšen grad ali karkoli takega. Povedal pa je zanimivo zgodbo, da so včasih njega in druge otroke, ki so pod Ajdovim gradom pasli drobnico, strašili, da tu živijo Ajdi (na tem območju beseda Ajd običajno ne pomeni velikana, ampak jo še danes nekateri uporabljajo v pomenu “pogan”, op.p.) Dodal je tudi, da je bil namen te zgodbe, da bi pastirji pazili na živali ne pa se potepali po gozdu. Na osnovi njegovih navodil sem se napotil v gozd in lokacijo brez težav našel – čeprav brez kakršnekoli opreme (kompas, GPS…).

Na lokaciji sem hitro ugotovil, da je prej omenjena krožna pot dejansko obrambni jarek, ki obkroža kopo. “Pot” je bila poglobljena, široka približno za voz. Vendar pa se nikjer nanjo ni priključila nobena pot. Poleg tega je bil jarek na južni strani vsekan v skalo, večja skala pa je “pot” zapirala, ravno na mestu, kjer se z južne strani dostopa do kope po grebenu navzdol. Že takrat sem domneval, da je bil preko te skale urejen dostop do kope – verjetno preko lesenega mostu. Jarek je bil dokaz, da gre res za nekakšno utrdbo.

Pregledal sem celotno območje, vendar ni bilo moč zaslediti nobenih drobnih najdb na površju, ki bi pomagale pri dataciji, tako da sem takrat najdišče preliminarno datiral v srednji vek na osnovi izbrane lokacije, velikosti, oblike zasnove in ohranjenosti jarka.

Kot rečeno je šlo za moje prvo najdišče in pravzaprav niti nisem vedel kaj naj z njim počnem. Po eni strani sem si mislil, da moram o tem obvestiti arheologe, po drugi strani pa, da oni itak vedo več kot jaz in da tako najdišče sigurno že poznajo. Po daljšem času sem se le “opogumil” in pisal Danilu Breščaku na pristojno OE ZVKD Novo mesto. Opisal sem najdišče, priložil nekaj fotografij, naravnost smešno pa je, da mu nisem želel izdati točne lokacije. To je bila posledica napačnega razmišljanja, da mi lahko kdo “ukrade” najdišče. Bil sem pač pod vtisom različnih dokumentarcev o odkritjih v zgodovini in popoln “zelenec”. Danes se te svoje začetniške neumnosti spominjam z veselim nasmeškom. Ker sem insistiral, da lokacijo pokažem osebno, sva se dobila z Danilom Breščakom in sem ga peljal do Ajdovega gradu. Pot je potekala ob zanimivih in prijetnih arheoloških debatah, moje prejšnje nezaupanje pa je upravičeno hitro skopnelo.

Na lokaciji je tudi Breščak ugotovil, da gre nedvomno za dotlej še neznano arheološko najdišče, na moje presenečenje pa tudi on ni mogel ugotoviti kaj več kot sem ugotovil že sam. Tudi on ni uspel najti nobenih drobnih najdb na površju. Tako sem v praksi spoznal, da lahko tudi sam dovolj dobro prepoznavam dediščino.

Tik nad jarkom na severni strani je bilo takrat prevrnjeno drevo, izpuljeno s koreninami vred. To je pravzaprav za arheologe nekakšna naravna sonda, saj lahko korenine na plano prinesejo drobne najdbe npr. keramiko. Seveda je naredil tako kot bi vsak arheolog – zapodil se je do korenin in temeljito vse pregledal. Ko je prišel nazaj v jarek mi je pomolil majhen košček keramike svetlooranžne barve. Na hitro sem si koššek ogledal in vprašal: “Rim?”. Na to me je rahlo presenečeno pogledal in odgovoril: “Najbrž.”

Takrat sem dojel, da je šlo za hitri test z njegove strani in sem mu razložil, da sem si to drevo ogledal že vsaj trikrat in ni bilo nikoli nič, ter da je keramika preveč očiščena, da bi jo lahko sedaj našel. Takrat je priznal, da jo je imel s seboj v žepu 😂.

Arheologi znajo biti včasih malo “nagajivi” in Breščak ni nobena izjema – in prav je tako!

OPIS:

Najlažji dostop je z južne strani po grebenu navzdol. Tu najprej naletimo na manjši prečni jarek, dolg le nekaj metrov. Pot nadaljujemo do glavnega krožnega jarka. Pred njim je na desni (vzhodni strani) manjša izravnava, kjer je verjetno stal lesen pomožni objekt. Jarek prečkamo preko prej omenjene skale in smo na najvišji točki kope, ki meri cca. 40x30m. Tu je bil najverjetneje urejen vhod preko lesenega mostu. Na tem delu kope in naprej proti vzhodu je podlaga bolj kamnita in zdi se, da gre za preraščen razvalinski grušč pravokotnega objekta okvirnih dimenzij 14x7m. Sam bolj izravnan del platoja pa meri približno 14x14m. Potem teren zložno pada proti severu, spremeni se tudi vegetacija – v tem delu raste trava, tla so mehkejša, več je zemlje. To kaže, da na tem delu ni bilo zidanih objektov oz. da vsaj neposredno pod površjem ni njihovih ostankov. Pri kopanju jarka so izkopan material odlagali na zunanjo stran in tako dobili nasip. Ta je najbolj ohranjen na južni in vzhodni strani.

Ajdov grad na LIDAR posnetku (Spletni pregledovalnik Registra kulturne dediščine, SVF vizualizacija, Ministrstvo za kulturo)
Ajdov grad na LIDAR posnetku (Spletni pregledovalnik Registra kulturne dediščine, SVF vizualizacija, Ministrstvo za kulturo)

POSKUS INTERPRETACIJE:

Najverjetneje gre za utrjen dvor, sedež ministeriala. Take dvore so pri nas gradili predvsem v času med 11. in 13. stoletjem, to okvirno datacijo pa potrjuje nekaj skromnih fragmentov keramike, ki so bili na Ajdovem gradu odkriti ob kasnejših ogledih.

Glede na stanje na terenu imamo dve možnosti stavbne zasnove. Prva možnost (Slika 3), da je bila osrednja stavba pozidana na pravokotni talni osnovi dimenzij cca. 14x7m, na severni strani pa je imela manjše dvorišče obdano z zidom.

Ajdov grad - poskus rekonstrukcije (Avtor: Rok Kranjc)
Ajdov grad – poskus rekonstrukcije (Avtor: Rok Kranjc)

Možno je, da je bil zahodni del stavbe za nadstropje višji (na tem delu je najvišja točka, zdi se da je višji kup razvalinskega materiala). Vhod je bil najverjetneje urejen direktno v samo stavbo – tam, kjer jarek zapira skala. Celoten plato je bil najverjetneje obdan s palisado, ta je možna tudi na nasipu na zunanji strani jarka.

Na južni strani je bil pred jarkom verjetno manjši obor obdan s palisado ali vsaj ograjo. Tu so najbrž postavili tudi lesen gospodarski objekt, najverjetneje hlev. Še en vhod je bil verjetno urejen na vzhodni strani zasnove, kjer se je pot spustila po grebenu navzdol proti dolini Male Loke.

Druga možnost pa je, da je bil osrednji objekt pozidan na kvadratični talni ploskvi dimenzij okvirno 14x14m. Tako obliko poznamo na Žabjem gradu pod Krimom ali pri utrjenem dvoru Gornji Ig. V obeh primerih gre za dvore Spanheimskih ministerialov, teoretično pa lahko tudi Ajdov grad povezujemo s Spanheimi (Breščak, 2009)

DODATNO:

Januarja leta 2014 sva ob ponovnem ogledu lokacije z Rokom Kranjcem žal ugotovila, da je bilo najdišče zaradi žledoloma in posledičnega strojnega odstranjevanja dreves močno poškodovano in okrnjeno.

Ajdov grad po žledolomu (Foto: Rok Kranjc)
Ajdov grad po žledolomu (Foto: Rok Kranjc)

VIRI:

BREŠČAK Danilo (2012). Štravberk – Ajdovski grad. Varstvo spomenikov – Poročila 47, ZVKDS, Ljubljana, str. 147

Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 24542. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo. Dostopno na https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b&extent=515848.7342%2C79403.3407%2C516121.2556%2C79862.3937%2C3912

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.