Osnovna opredelitev: Protiturški tabor

SINONIMI: Globočnikova vila, Na Vil oz. Na Vili
Naziv v RKD: /
Interna oznaka: T008
  • Vrsta
    Stavbna dediščina
  • Obdobje
    Srednji vek, Novi vek
  • EŠD
    /
LOKACIJA:
  • Naselje: Kokra
  • Del naselja: Spodnja Kokra
  • Naslov: Kokra 16
  • Občina: Preddvor
  • Koordinate:
    • GKY:461819, GKX:129092
    • Lat:46°18’17,41” (46,304837°), Lon:14°29’58,27” (14,499518°)
  • Nadmorska višina: 579m
  • OE ZVKDS: Kranj
  • RKD: povezava na zemljevid
Globočnikova vila (Foto: Jure Smolinsky, 2011)

POSTOPEK IDENTIFIKACIJE

Avgusta 2011 sem se odpravil na “potep” ob Kokri. Ideja je bila, da malo pregledam teren, saj sem iskal domnevni grad Kokra – sedež vitezov iz Kokre. Takrat še ni bilo LIDARja zato sem se zanašal predvsem na reliefne lastnosti terena in nekoliko na intuicijo. Glede na to, da je dolina Kokre kar dolga, tudi samo naselje ni strnjeno, se mi je zdelo smiselno, da morebitno lokacijo gradu iščem v okolici cerkve sv. Marije. Tam sem se odpravil na skalno vzpetino, ki se mi je zdela potencialno primerna.

Obzidje in stolp na južni strani (Foto: Jure Smolinsky, 2011)

Na vrhu je sledilo presenečenje, saj sem naletel na ohranjen kompleks z obzidjem in stolpom. Vendar pa je že malce podrobnejši ogled hitro pokazal, da ne gre za grad ampak za protiturški tabor.

Zidava južnega obzidja – v spodnjem delu tipična, neurejena “taborska” zidava, nad njo recentna nadzidava iz manjšega kamenja, na vrhu betonska zidna krona (Foto: Jure Smolinsky, 2011)

To je dokazovala že zidava obzidja in stolpa, poleg tega sem na stolpu opazil dve značilni ključasti strelnici. Na vrhu zidu so betonski nadzidki, ravno tako je stolp na vrhu nadzidan z betonom. V osrednjem delu kompleksa stoji novejša hiša – Globočnikova vila. Vila in predelave kažejo značilnosti začetka 20. stoletja.

Kokra je tako tudi odličen primer, ki kaže, da na terenu ni vedno tako kot pričakujemo.

Betonska zidna krona (Foto: Jure Smolinsky, 2011)

O taboru sem obvestil Milana Sagadina, ki me je najprej obvestil o izročilu, da je prvotna cerkev stala nad današnjo in da je verjetno stala ravno znotraj tega tabora. Na kasnejšem terenskem ogledu so mu tudi domačini (najbližji sosedje) potrdili, da je cerkev stala znotraj taborskega obzidja na mestu današnje Globočnikove vile. Na ogledu je tudi sam ugotovil, da je obzidje v spodnjem delu še staro, ter da stolp ustreza konceptu številnih taborov pri nas. Zasledil je precej ključastih strelnic, nekaj že zazidanih, nekaj recentno obnovljenih. V levi špaleti vhoda je opazil originalno odprtino za zapah, v desni špaleti je bila rekonstruirana z betonom (Sagadin, 2011).

Ključasti strelni lini na vrhu stolpa, na vrhu recenten betonski nadzidek (Foto: Jure Smolinsky, 2011)

TABOR, GRAD ALI OBOJE?:

Ostanki zidu v JZ vogalu – polkrožni stolp? (Foto: Jure Smolinsky, 2011)

Pri prepoznanih ostankih gre nedvomno za protiturški tabor, znotraj katerega je bila prvotna cerkev. Dokaz za obstoj prvotne cerkve je tudi franciscejski kataster, na katerem sta jasno označeni obe cerkvi – današnja in starejša. Okoli starejše cerkve je narisan tudi zid (brez stolpov).

Izsek iz franciscejskega katastra (Vir: Mapire Arcanum maps)

Vendar pa možnosti gradu ne moremo kar pozabiti. Prvi argument je že pomen vitezov iz Kokre, ki so bili v vrhu andeške ministerialitete in težko si predstavljamo, da bi imel tako ugleden rod sedež na skromnem dvoru. Izbira lokacija na tem mestu pa bi bila za grad skoraj idealna. Teren je s treh strani težko dostopen, na četrti vzhodni bi grad lahko zavarovali z jarkom. Podlaga je skalnata, kar sovražniku onemogoča kopanje pod zidovi. Tudi s strateškega vidika je lokacija odlična. Neposredno pod njo je stara pot prečkala Kokro, kar pomeni da bi grad nadzoroval ravno prehod čez reko. Na drugi strani mostu velja omeniti še hišo oz. gostilno pri Jurju (Kokra 20a, prej Kokra 10). Staro hišno ime je Mauthhauss (Klinar, 2011, str. 9), kar jasno kaže na mitnico. Hiša se imenuje tudi Šranga (Klinar, 2011, str. 9).

Današnja cerkev je bila zgrajena konec 18. stoletja po ustanovitvi župnije Kokra, stara cerkev pa je najbrž nastala v 14. ali 15. stoletju. Prvič se posredno omenja leta 1490, neposredno pa 1498 (Höfler, 2015, str. 62).

Glede na vse ni nemogoče, da je tu v 12. stoletju res stal grad Kokra, na njegovem mestu pa so v 14. ali 15. stoletju zgradili cerkev, ki je morda nadomestila grajsko kapelo. Kasneje, najverjetneje po turškem vpadu 1473, so jo obdali s taborskim obzidjem – kot material za gradnjo cerkve in tabora pa verjetno uporabili priročne grajske razvaline. To je samo domneva, za njeno preverjanje pa bodo potrebne stavbne analize in arheološke raziskave.

Za kompleks tabora sem podal pobudo za vpis v register dediščine.


Avtor prispevka: Jure Smolinsky

Datum objave: 22.10.2021


VIRI:

HÖFLER Janez (2015). Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Kranjska. Založba Viharnik, Ljubljana

KLINAR Klemen (2011). Kako se pri vas reče?Hišna imena v naseljih Bašelj, Breg ob Kokri, Kokra, Mače, Možjanca, Nova vas, Potoče in Tupaliče. Občina Bled, Občina Bohinj, Občina Gorje, Občina Kranjska Gora, Občina Preddvor, Občina Žirovnica, Preddvor.

SAGADIN Milan (2011). Elektronska komunikacija – neobjavljeno.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.