Protiturški jamski refugij
Vas Podtabor leži v južnem delu Dobrepoljske doline, na območju, ki se imenuje Struge ali kakor so jih v šali imenovali nekateri domačini "S-Truge". Leži pod Malo gori, grebenom, ki razmejuje Dobrepoljsko in Ribniško dolino. Na vrhu je cerkev sv. Ane, kjer naj bi bil po izročilu protiturški tabor - gotovo pa vsaj signalna postojanka, ki je stala na Stenah (en od treh vrhov pri Sv. Ani). Signalna postojanka je na seznamu in zemljevidu, ki ga je objavil Peter Fister v svoji knjigi Protiturški tabori na Slovenskem1.
Ime Podtabor je pomenljivo, saj direktno nakazuje, da je bil nekje v bližini protiturški tabor. Ime bi se lahko sicer nanašalo na Sv. Ano, vendar na območju Strug ni znanih protiturških utrdb, do vrha Male gore pa je sorazmerno daleč. Poleg tega so v vasi tri kraške jame (Kavčna jama, Podtaborska jama in Špelkna jama)2.
Glede na navedeno, sem domneval, da bi lahko bil v vasi protiturški jamski refugij - utrjena jama, kakršne poznamo tudi drugod (Godašnica pri Žirovnici, Šmajdov grad pri Predosljah, Podtabor pri Knežaku itd.) in se odločil to možnost preveriti na terenu. Zato sem se 1. maja 2014 odpravil v Podtabor in sicer z namenom, da grem najprej do ene jame in v primeru odsotnosti prepoznavnih sledov, potem še do druge. Za vhod v Kavčjo jamo sem vedel, zaradi rastja pa je bil takrat sorazmerno težko dostopen. V vasi sem srečal domačinko in jo vprašal za drugo, Podtaborsko jamo in če morda kaj ve o taboru. Napotila me je do hiše g. Alojza Andoljška (Podtabor 11a) in dejala, da če kdo kaj ve, da bo on.
Vhod v jamo je dobesedno na dvorišču za omenjeno hišo, zato sem se nekoliko bal, kako bo gospod reagiral, ko bom hotel do jame. Kljub temu sem pozvonil in gospodu povedal, da iščem to jamo, da bi preveril, če je bila res protiturška utrdba. Izkazalo se je, da je bil moj strah odveč, saj me je gospod Andoljšek nadvse prijazno sprejel in peljal do vhoda v jamo.
Spotoma je pokazal mesto, čisto blizu zidu hiše, kjer je v zemlji neeksplodirana topovska granata. Tam naj bi bila iz časa druge svetovne vojne, ko so s topovi obstreljevali vas in okolico. Ni pa povedal točno kdo oz. del katerega spopada je bilo to obstreljevanje. Seveda sem ga opozoril, da je to nevarno in je odgovoril, da ve kje je in da pač tam ne bo nič takšnega delal, da bi lahko eksplodirala. Kljub temu sem mu svetoval, da naj granato prijavi, da jo strokovno odstranijo.
O sami jami je povedal, da se imenuje Tabor, ter da so se v njej skrivali med drugo svetovno vojno. V njej so imeli domačini celo urejena zasilna ležišča. Dolga naj bi bila približno 70m3, o samem taboru pa ni vedel nič, razen da je rekel, da so se verjetno že takrat skrivali v jami.
Jama je za to vsekakor primerna, saj ima zelo ozek vhod, ki ga je enostavno braniti. Ob vhodu so na obeh straneh vidni ostanki kamnitih zidov, debelih blizu 1m. Danes je vhod v jamo z umetno izravnane terase, pri zemeljskih delih za to izravnavo, pa so odrezali oba zidova. Po pripovedovanju g. Andoljška sta od vhoda jame segala še nekaj metrov naprej.
Vhod v jamo je recenten ob njem je na desni ostanek starejšega kamnitega zidu. Za vhodom je zidana pregrada z lino (verjetno strelno), ki je bila ob ogledu z zunanje strani zasuta, z notranje pa si je nisem mogel dobro ogledati, saj nisem imel baterijske svetilke. Nekaj metrov v globino jame je še ena, tanjša pregrada - verjetno zadnja obrambna linija. Ob vhodu in neposredno za njim sem našel nekaj kosov sive keramike, nekaj jih je bilo ožganih od kuhanja. Keramiko sem predal pristojni OE ZVKD v Ljubljani in podal pobudo za vpis v register dediščine.
O zasnovi nekdanjega tabora je težko reči kaj zanesljivega, saj bi bile potrebne arheološke raziskave, ki bi morda ugotovile več o poteku zidov. Nedvomno gre sicer za utrjeno jamo, vendar je nekoliko neobičajna. Primeri, ki jih poznamo so večinoma sorazmerno preprosti - z enim zidom zagrajena jama, v njem pa so uredili nekaj strelnih lin, kot je to npr. pri Turški jami v Gozdašnici.
Tu pa se zdi, da je bil vhod jame v stolpu ali pa znotraj, po površini zelo majhnega obzidja. Domnevam, da je bil pred njim še en venec obzidja, tako da je vse skupaj učinkovalo kot utrdba z obrambnim stolpom na sredini. Če je temu res tako, potem lahko jamo razumemo kot refugij znotraj utrdbe, ki je imel podobno funkcijo kot npr. "Erazmov grad" v sklopu Predjamskega gradu. Tako bi se v jamo lahko zatekli predvsem starci, ženske in otroci, za boj sposobni pa bi branili obzidje in stolp. V primeru, da so napadalec premaga branilce, bi se lahko preostali zatekli v samo jamo, ki bi predstavljala zadnjo linijo obrambe. Vhod bi namreč lahko branila le dva moža - en pri vratih,drug pa bi streljal skozi lino. Podobno pa tudi pri zadnji pregradi, že znotraj jame. Jama je dovolj velika,da bi se vanjo lahko zateklo nekaj deset ljudi.
Nepovezano s temo prispevka, vendar velja omeniti. Gospod Andoljšek je bil po ogledu jame tako prijazen, da mi je skuhal še kavo in sva še malo poklepetala. Priznati moram, da je zelo zanimiv možak, ki je med drugim kot krovec prekrival zvonike. Z bakrom je prekril približno 84 zvonikov, nekaj fotografij mi je tudi pokazal. Na tem mestu se mu tudi zahvaljujem za njegovo prijaznost.
Literatura:
Peter Fister, Arhitektura protiturških taborov, Slovenska matica, Ljubljana, 1975
Spletni viri:
E-kataster jam, 95 - Podtaborska jama. Dostopano 4.4.2025 na povezavi https://www.katasterjam.si/caves/95
Karin Gregori, Turška jama, 21.4.2024, spletna objava. Dostopano 4.4.2025 na https://www.facebook.com/share/p/14v4QJ4Mzmi/
Avtor objave: Jure Smolinsky
Datum objave: 4.4.2025
Podtabor © 2025 by Jure Smolinsky is licensed under Creative Commons Attribution-NonCommercial 4.0 International