Osnovna opredelitev: Villa rustica
SINONIMI: Pod stegnami
Naziv v RKD: Spodnji Brnik – arheološko območje Letališče
Interna oznaka: 005
- Vrsta
Arheološko najdišče - Obdobje
Antika - EŠD
29553
LOKACIJA:
- Naselje: Zgornji Brnik
- Občina: Cerklje na Gorenjskem
- Koordinate:
- GKY:460081, GKX:118803
- Lat:46o12’43,79” (46,212163o), Lon:14o28’40,21” (14,477836o)
- Nadmorska višina: 362m
- OE ZVKDS: Kranj
- RKD: povezava na zemljevid
POSTOPEK IDENTIFIKACIJE
Vila na Brniku je bila moje prvo najdišče odkrito s pomočjo t.i. daljinskega zaznavanja – bolj natančno s pregledovanjem javno dostopnih ortofoto zračnih posnetkov.
Bistvo te metode je v tem, da se vegetacija (trava) obarva drugače zaradi različne stopnje vlage v zemljini. Ob pravih pogojih se tako lahko v barvi vegetacije pokažejo znaki arheoloških ostalin pod zemljo – idealen pogled pa je iz zraka. Poenostavljeno gre nekako tako… Če je spodaj ostanek zidu, pomeni, da je trša podlaga, ki zadržuje manj vlage oz. se hitreje izsuši. Posledično je nad tako podlago trava bolj suha in zato običajno svetlejša kot v okolici. Če pa je pod zemljo zasut jarek, pa ta običajno zadržuje več vlage, trava nad njim pa je zato bolj sveža oz. temnejša. Tako se lahko ob pravih pogojih na površju pokažejo ostanki zidov, jarkov ipd., včasih tudi celotni tlorisi nekdanjih stavbnih kompleksov.
Tako sem nekega jutra leta 2011 pregledoval zračne posnetke tega območja – izbral sem ga zaradi ravnega terena in veliko odprtih nepozidanih ali nepogozdenih površin. Tako sem blizu piste letališča opazil več ravnih črt, ki so pritegnile mojo pozornost. Podrobnejši pogled je razkril tloris velikega stavbnega kompleksa.
Nato sem pregledal še druge dostopne ortofoto posnetke, vendar vila nikjer ni bila dovolj razvidna. Zato sem si pomagal še s spreminjanjem svetlobe in kontrasta na osnovnem posnetku DOF 2006.
O vili na Brniku sem takoj obvestil Milana Sagadina s pristojne OE ZVKD Kranj. Ekipa zavoda je kasneje opravila terenski ogled. Pri tem velja poudariti, da organizacija ogleda ni bila enostavna, saj se lokacija nahaja znotraj letališča. Zato so bili potrebni dogovori z upravo letališča, ogled pa je potekal v spremstvu varnostnikov.
Na terenskem ogledu so prepoznali sledove struktur tako v konfiguraciji terena kot v barvi vegetacije.
Vila je, skupaj z drugo villo rustico na Brniku pomembno dopolnila antično poselitveno sliko in spodbudila kasnejše raziskave, ki so na območju v okolici letališča pokazale še vrsto antičnih najdišč. Poleg tega velja omeniti, da je bila metoda pregledovanja zračnih posnetkov tedaj še relativno nova – v Sloveniji se je do takrat uporabljala predvsem v Prekmurju. Tako, da je bilo za marsikoga kar presenečenje, da je dala tako dobre rezultate tudi na Gorenjskem.
Leta 2017 so na območju potekale arheološke raziskave ob gradnji nove kabelske napeljave na letališču. Za novo napeljavo je bil ob stalni prisotnosti arheološke ekipe podjetja Avgusta d.o.o. izkopan strojni izkop skupne dolžine okoli 1002m.
Med arheološko raziskavo ni bilo pridobljenih nobenih arheoloških najdb. Na trasi izkopa nove napeljave arheološke kulturne plasti, morebitne ostaline ali najdbe niso bile odkrite (Avgusta d.o.o., 2019, str. 7).
Pri tem je pomembno, da je celotno območje raziskave izven samega kompleksa vile oz. njenega zamejevalnega jarka.
OPIS IN POSKUS INTERPRETACIJE:
Za boljšo predstavo o kompleksu sem izdelal osnovno skico tlorisa, ki mi je bila v pomoč pri interpretaciji struktur. Tu velja omeniti, da skica ni natančna, da sem morda kakšno linijo napačno prepoznal… Boljše podatke o zasnovi vile bi nedvomno dale arheološke raziskave. Poudaril pa bi domnevno komunikacijo, pot, ki je na skici označena z rdečo in poteka nekako v smeri JV – SZ, približno vzporedno z današnjo pisto. Ta domnevna pot je pripeljala do odkritja naslednje vile – več o tem v prispevku “Brnik II.“
Kompleks je bil zamejen z jarkom, ki na severni strani ni viden. Območje znotraj jarka je veliko približno 260x120m. Na ortofoto posnetku DOF2006 je dobro viden osrednji kompleks, ki meri okvirno 110x70m. Obdaja ga obodni zid oz. ograja, kot kaže na vogalih utrjen s stolpiči. Dobro je viden podolgovat osrednji trakt z notranjimi predelitvami – možno je prepoznati 5 oz. 6 prostorov. Zdi se, da je bil ob zahodni stranici še en trakt, najbrž gospodarskega značaja ali pa morda s prostori za bivanje sužnjev. Na vzhodni strani osrednjega trakta se odpira obsežno dvorišče, kjer so vidne sledi dodatnih objektov oz. zidov. Južno od osrednjega trakta je bil kot kaže na zunanjo stran obodnega zidu prislonjen še en objekt z notranjimi predelitvami.
Kompleks je v fondu že znanih rimskih podeželskih vil pri nas gotovo med kompleksnejšimi. Posebna zanimivost pa je dodaten obzidan prostor vzhodno od osrednjega kompleksa, tik ob vzhodni stranici zamejevalnega jarka. Znotraj njega sta v sredini vidni dve kvadratni strukturi, najverjetneje gre za zasebni grobnici – ediculi, podobni tistim, ki jih poznamo z nekropole v Šempetru v Savinjski dolini. Tako kompleksnost vile kot “zasebno” pokopališče kažeta na visok status lastnikov vile.
Avtor prispevka: Jure Smolinsky
Datum objave: 16.10.2021
VIRI:
Avgusta d.o.o. (2019). Poročilo o arheoloških raziskavah ob gradnji nove kabelske napeljave na področju Letališča Jožeta Pučnika, Ljubljana – Brnik – neobjavljeno.
