Žabji grad se nahaja na skalni vzpetini nad naseljem Kamnik pod Krimom. Utrdba je s treh strani zavarovana z naravno strmino, na četrti pa so jo zavarovali z jarkom.

Slika 1: Žabji grad na LIDAR posnetku (spletni pregledovalnik Registra kulturne dediščine, SVF vizualizacija, Ministrstvo za kulturo)

Na vrhu vzpetine je 15×12,5m velik plato, na njem pa so ostanki pravokotne stolpaste stavbe dimenzij 10,5×12,5m z notranjimi predelitvami.

V literaturi najdemo primerjave utrdbe s falkenberškima utrdbama na Oklučju in na Starem gradu (kjer je Stari grad zmotno označen kot grad Falkenberg), Starem gradu nad Osterbergom, Krancljem v Škofji Loki in stolpom gradu Smlednik. (Kutnar, 2016, str. 34, Nadbath, Rutar, 2008, str. 29).

Slika2: Tlorisni načrt Žabjega gradu (Kutnar, 2016, str. 21; po Nadbath, Rutar, Draksler, 2008)
Slika 3: Tloris bergfrida gradu Smlednik – izsek iz stavbne analize (Štular, 2013, str. 109; po Stoparju)

Takšne primerjave pa ne vzdržijo kritične presoje. Prvo gre za funkcionalno in po zasnovi različne stavbe, primerjava s stolpom gradu Smlednik je že v osnovi neprimerna, saj gre tam za tipičen bergfrid v sklopu obodnega gradu, ki se tudi arhitekturno močno razlikuje (sliki 2 in 3). Od naštetih je še najbolj podobna zasnova in velikost gradiščanske utrdbe na Oklučju. Podobno smiselna je tudi primerjava s Krancljem. V tem primeru je tudi osnovna funkcija podobna oz. enaka – bivališče podrejenega ministeriala. Razlika je predvsem v tem, da je Oklučje gradiščanska utrdba v sklopu mikrosistema gradu Falkenberg, Žabji grad pa ni del nobenega mikrosistema.

Najbližja analogija tako po zasnovi, velikosti kot po vlogi utrdbe je utrjen dvor Gornji Ig, smiselna je tudi primerjava z utrjenim dvorom Štravberk na Dolenjskem.

Tako lahko tudi Žabji grad označimo kot utrjen dvor, njegova umestitev v makrosistem pa je spričo odsotnosti zgodovinskih virov težja. Možno je, da je bil neposredno podrejen Ljubljani ali pa da je bil del Ljubljani podrejenega makrosistema/gospostva njegova lokacija ob meji gospostva Bistra pa dopušča tudi možnost, da je bil podrejen samostanu.


VIRI:

KUTNAR Marija (2016), Arheološka podoba spanheimskih gradov v okolici Ljubljane : diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Dostopano 20.4.2021 na https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=98059

NADBATH Barbara, Rutar Gašper (2008). Žabji grad, pozabljena srednjeveška utrdba na južnem obrobju
Ljubljanskega barja
. Varstvo Spomenikov, 44. Ljubljana, Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino, str. 29-42.

ŠTULAR Benjamin (2013). Stavbna analiza. Str. 107 – 123. V Štular Benjamin (ur.), Grad Smlednik, Raziskave 2011 – 2012, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Ljubljana

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.