Žabji grad se nahaja na skalni vzpetini nad naseljem Kamnik pod Krimom. Utrdba je s treh strani zavarovana z naravno strmino, na četrti pa so jo zavarovali z jarkom.
Na vrhu vzpetine je 15×12,5m velik plato, na njem pa so ostanki pravokotne stolpaste stavbe dimenzij 10,5×12,5m z notranjimi predelitvami.
V literaturi najdemo primerjave utrdbe s falkenberškima utrdbama na Oklučju in na Starem gradu (kjer je Stari grad zmotno označen kot grad Falkenberg), Starem gradu nad Osterbergom, Krancljem v Škofji Loki in stolpom gradu Smlednik. (Kutnar, 2016, str. 34, Nadbath, Rutar, 2008, str. 29).
Takšne primerjave pa ne vzdržijo kritične presoje. Prvo gre za funkcionalno in po zasnovi različne stavbe, primerjava s stolpom gradu Smlednik je že v osnovi neprimerna, saj gre tam za tipičen bergfrid v sklopu obodnega gradu, ki se tudi arhitekturno močno razlikuje (sliki 2 in 3). Od naštetih je še najbolj podobna zasnova in velikost gradiščanske utrdbe na Oklučju. Podobno smiselna je tudi primerjava s Krancljem. V tem primeru je tudi osnovna funkcija podobna oz. enaka – bivališče podrejenega ministeriala. Razlika je predvsem v tem, da je Oklučje gradiščanska utrdba v sklopu mikrosistema gradu Falkenberg, Žabji grad pa ni del nobenega mikrosistema.
Najbližja analogija tako po zasnovi, velikosti kot po vlogi utrdbe je utrjen dvor Gornji Ig, smiselna je tudi primerjava z utrjenim dvorom Štravberk na Dolenjskem.
Tako lahko tudi Žabji grad označimo kot utrjen dvor, njegova umestitev v makrosistem pa je spričo odsotnosti zgodovinskih virov težja. Možno je, da je bil neposredno podrejen Ljubljani ali pa da je bil del Ljubljani podrejenega makrosistema/gospostva njegova lokacija ob meji gospostva Bistra pa dopušča tudi možnost, da je bil podrejen samostanu.
VIRI:
KUTNAR Marija (2016), Arheološka podoba spanheimskih gradov v okolici Ljubljane : diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Dostopano 20.4.2021 na https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=98059
NADBATH Barbara, Rutar Gašper (2008). Žabji grad, pozabljena srednjeveška utrdba na južnem obrobju
Ljubljanskega barja. Varstvo Spomenikov, 44. Ljubljana, Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino, str. 29-42.
ŠTULAR Benjamin (2013). Stavbna analiza. Str. 107 – 123. V Štular Benjamin (ur.), Grad Smlednik, Raziskave 2011 – 2012, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Ljubljana
