SINONIMI: Rogatnitz

Grad je bil v posesti Pogrenjskih. Tako se leta 1270 omenja Leuthold Rogatniški, ki je verjetno identičen z Leutholdom Lehniškim. Leta 1284 nastopa Bertold Rogatniški alias Bertold Pogrenjski. Kot poslednji se omenja Ekehard leta 1329.

Grad se izrecno nikjer ne omenja, vendar je najbrž kmalu po 1329 propadla. Leta 1429 se navaja kot “opustelo gradišče”.

Glede lokacije in značaja stavbe je precej nejasnosti. Stopar lokacijo povzema po Pircheggerju in jo imenuje le opisno – “Nepreverjena lokacija na Gradišču blizu Žetal ob Rogatnici – Peklaškem potoku”.

Istočasno v besedilu omenja sledove okroglega objekta na Gradišču, kota 468 (Stopar, 1990, str. 122), vendar isti objekt obravnava ločeno pod geslom Kozminci (Stopar, 1990, str. 63).

Okrogli objekt je v registru dediščine voden pod geslom Stanošina – grad Rogatnica (EŠD 14504). Na LIDAR posnetku so lepo vidni ostanki okroglega stolpa premera okvirno 12m.

Stolp Kozminci na LIDAR posnetku (Spletni pregledovalnik Registra kulturne dediščine, SVF vizualizacija, Ministrstvo za kulturo)

Takšnega objekta pa ne moremo opredeliti kot grad ampak le kot utrdbo oz. utrjen dvor, katerega osnovni namen je bil nadzorovanje cest. Lokacija je sicer strateška nad križiščem cest, vendar to ne more biti grad Rogatnica.

Zato sem na LIDAR-ju preveril okolico, predvsem sem izhajal iz osebne domneve, da bi grad stal v bližini same vasi Rogatnica, ki je pa od omenjenega okroglega objekta oddaljena skoraj 6km zračne črte.

Približno 1,5 km zahodno od Rogatnice sem na LIDAR-ju našel greben, ki se proti dolini spušča v smeri SV-JZ. Na vzhodni strani je dobro viden dolg obrambni jarek.

Grad Rogatnica na LIDAR posnetku (Spletni pregledovalnik registra kulturne dediščine, SVF vizualizacija, Ministrstvo za kulturo)

Lokacija je nepreverjena, v prid srednjeveškemu izvoru pa govori izbira lokacije v grebenu. Sama situacija na tako ozkem grebenu nekoliko spominja na grad Dobrenj.

Na osnovi LIDAR posnetka in primerjave z gradom Dobrenj, lahko sklepam, da je bila tudi tu zasnova podobna. Na enem skrajnem robu grebena (verjetno spodnjem) je stalo jedro, na drugem pa izpostavljena utrdba, verjetno propugnaculum. Manjše predgradje je bilo najverjetneje vmeščeno med oba elementa obrambnega sistema. Greben meri v dolžino približno 130m.

Vsekakor bodo potrebne podrobnejše analize stanja na terenu in stavbne zasnove za dokončno opredelitev. Zaenkrat pa lahko sistem Rogatnice uvrstimo med enostavne, stolp nad Kozminci pa najverjetneje med utrjene dvore. Na njemu so bržkone prebivali ministeriali Pogrenjskih.


Avtor prispevka: Jure Smolinsky

Datum objave: 27.3.2021


VIRI:

Stopar, Ivan (1990). Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji, Knjiga 1, Območje Maribora in Ptuja. Partizanska knjiga, Znanstveni institut Filozofske fakultete v Ljubljani.

Dodaj odgovor