SINONIMI: PRESING, PRÖSCHIN

Prežin je bil krški fevd, grad pa je bil pozidan pred l. 1167. Posebej zanimiva je lisina iz leta 1343, ki govori o “vnd der stain vor der vest, vnd der stain hinder der vest, vnd die chapellen, vnd der alt purchstall“. (Stopar, 1992, str. 118). V prostem prevodu pomeni utrdba pred gradom, utrdba za gradom, kapela in staro gradišče.

Tako lahko razumemo, da listina pravzaprav našteje sestavine obrambnega sistema – jedro gradu (vest) in dve dislocirani utrdbi (ena pred in druga za gradom). Poleg tega omeni še staro gradišče, kar v srednjeveških listinah običajno pomeni že opuščeno utrdbo.

Od gradu pri cerkvi sv. Janeza v Šentjanžu pri Štorah skoraj ni več sledu. Ohranjen je v skalo vsekan jarek (Stopar, 1992, str. 118).

Kljub temu si lahko nekoliko pomagamo z LIDAR-jem, vendar bo opredelitev precej hipotetična.

Slika 1: Prežin na LIDAR-ju (Spletni pregledovalnik Registra kulturne dediščine, SVF vizualizacija, Ministrstvo za kulturo)

Jedro gradu lahko verjetno prepoznamo vzhodno nad cerkvijo (Slika 2). Na LIDAR-ju je tam prepoznaven podolgovat, nepravilno oblikovan areal, ki je dovolj velik za manjši grad. Oblika se popolnoma prilagaja skalnatemu terenu.

Zahodno od tu danes stoji cerkveni zvonik. V literaturi zasledimo trditve, da gre za nekdanji grajski stolp, ki pa so nesmiselne (Stopar, 1992, str. 118). Vseeno pa je možno, da je zvonik postavljen na mestu, kjer je nekoč stal stolp, še bolj verjetno pa, da je tu stalo gospodarsko poslopje. Pod zvonikom je na vzhodni strani v skalo vsekan prečni jarek.

Bolj verjetno se zdi, da je stolp stal na kopi zahodno od zvonika (Slika 2). Tu so na LIDAR-ju še vidni zidovi dimenzij cca. 15x10m, zdi pa se, da je bil v JV vogalu manjši stolp. Oddaljenost od jedra znaša 90m. Na vzhodni strani je neposredno pod kopo v skalo vsekana pot in ni nemogoče, da poteka po nekdanjem jarku. Velikost zasnove ustreza gradiščanskim utrdbam, vendar je zaenkrat nemogoče reči ali je šlo za eno bivalno stavbo s prislonjenim stolpičem ali za manjši stolp z obzidanim dvoriščem. V slednjem primeru bi stavbo opredelili kot propugnaculum. Verjetno pa na tej lokaciji lahko prepoznamo “der stain vor der vest” iz leta 1343.

Analiza LIDAR posnetka pokaže, da lahko 20m vzhodno od jedra morda slutimo še manjši stolp (Slika 2). Okvirne dimenzije domnevnega stolpa znašajo 6x6m.

Slika 2: 1 – jedro gradu, 2 – gradiščanska utrdba ali propugnaculum, 3 – domnevni propugnaculum, 4 – jarek (Spletni pregledovalnik Registra kulturne dediščine, SVF vizualizacija, Ministrstvo za kulturo)

Takšna zasnova obrambnega sistema močno spominja na grad Smlednik. Tudi tam so arheologi ugotovili dva stolpa, po enega na vsaki strani. Tudi dimenzije vzhodnega stolpa so podobne vzhodnemu stolpu pri Prežinu. Glede na lokacijo in velikost lahko stolp opredelimo kot manjši propugnaculum in v njem prepoznamo “der stain hinder der vest”.

Tako nam iz listine iz leta 1343 ostane le še identifikacija “starega gradišča”. Tu je stvar lažje prepoznavna, saj so 350m vzhodno od jedra gradu jasno prepoznavni ostanki večje utrdbe.

Slika 3: Gradiščanska utrdba na LIDAR posnetku (Spletni pregledovalnik Registra kulturne dediščine, SVF vizualizacija, Ministrstvo za kulturo)

Na LIDAR-ju je dobro prepoznaven pravokoten plato okvirno 40x13m, obdan pa je z jarkom. Preseneča velikost zasnove, vendar jo lahko preliminarno opredelimo kot gradiščansko, velikost pa nam morda lahko razložijo arhivski viri. Leta 1229 namreč nastopata brata Janez in Herman Prežinska, podobno opazimo v letih 1325-1326, ko je zaradi gradu prišlo do spora med Eberhardom in Hermanom Prežinskim ter Ulrikom Safnerjem in Viljemom iz Altenburga (Stopar, 1992, str. 118).

Iz obeh virov lahko sklepamo, da sta tu istočasno živela dva prežinska viteza in kaže pričakovati, da sta imela približno enakovredne bivalne standarde. Slednje bi bilo spričo majhnosti jedra gradu težko, če ne nemogoče zagotoviti. Tako lahko prepoznamo potrebo po dodatnem, dislociranem bivališču. Glede na to, da se leta 1343 omenja “der alt purchstall” pa lahko verjetno opustitev te utrdbe pripišemo ravno sporu v letih 1325-26. Tako bi lahko nastanek te utrdbe postavili pred leto 1229, opustitev pa v leti 1325-26.

Obrambni sistem Prežina lahko opredelimo kot kompleksen, posebna zanimivost pa je ravno to, da lahko prepoznamo vse sestavine omenjene leta 1343. In ravno zato je Prežin pomemben primer obrambnega sistema, saj kaže nujnost multidisciplinarnega pristopa. Tu namreč ravno zgodovinski viri prispevajo dragocene podatke, ki jih lahko, kljub skromnosti ostankov, koristno uporabimo pri analizi sistema.


VIRI:

STOPAR Ivan (1992). Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji: Spodnja Savinjska dolina, 3. knjiga. Založba Park, Ljubljana.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.