SINONIMI: PREDJAMSKI GRAD, JAMA, LUEGG
Predjamski grad je gotovo eden od najbolj znanih slovenskih gradov. Vsi poznamo zgodbo o Erazmu in obleganju gradu.
Grad je bil pozidan v 12. stoletju, prvič pa se omenja leta 1274. (Gradovi.net, b.d.). Jedro gradu je pozidano v pečini ob vhodu v naravno kraško jamo. Pogosto se na spletu in še kje pojavljajo navedbe, da je bil prvotni “Erazmov grad” pozidan v jami in šele kasneje grad, ki ga poznamo. Čeprav bi bilo bolj romantično, če bi se Erazem res branil v tisti majhni utrdbi v jami, temu ni tako. Grad so namreč že na začetku pozidali ob vhodu v jamo. Še danes lahko v spodnjem delu palacija vidimo romansko zidavo in svetlobni lini.
1. REFUGIJ
Tudi Predjamski grad je imel dislocirane enote in prav je, da najprej opišem najbolj znano t.i. “Erazmov grad”. Kot že rečeno ne gre za prvotni grad ampak za refugij – zatočišče v primeru padca gradu.
Pozidali so ga v 14. stoletju, gre pa za enostavno zgradbo. Pravzaprav so le s steno zaprli jamo, uredili ozek vhod preko dvižnega mostiča, na notranji strani pa je bil ob steni manjši pravokoten objekt, namenjen začasnemu bivanju.
2. GRADIŠČANSKA UTRDBA
Približno 280m JZ od jedra gradu so ostanki cca. 10x9m velikega stolpa, ki je bil dostopen po grebenu s severa. Kot kaže njegova lega v prostoru je bil namenjen predvsem varovanju dostopa po dolini pod gradom. Oddaljenost od jedra je sicer še v okviru propugnaculov in bi stolp teoretično lahko z izstrelki pomagal braniti dostop do jedra, vendar bi bilo to možno le s strelom pod kotom. Po LIDARJU sodeč je debelina sten sorazmerno tanka, kar ni običajno za tipičen propugnaculum. Površina stolpa je dovolj velika, da omogoča bivanje.
Glede na vse navedeno je večja verjetnost, da gre za gradiščansko utrdbo.
3. UTRDBA NA PEČINI
Na LIDAR-ju sem na vrhu pečine vzhodno od gradu zasledil še eno potencialno utrdbo. Viden je polkrožni jarek, zdi se, da je bil znotraj njega pravokoten objekt. Samo na osnovi tega lokacije ne morem dovolj zanesljivo postaviti v srednji vek, vsekakor pa je možnost, da gre morda celo za oblegovalni grad privlačna. Pri tako dolgem obleganju to ne bi bilo nič presenetljivega, lokacija pa je primerna. Po drugi strani pa gre lahko za utrdbo, ki je bila del obrambnega sistema gradu in bi pomagala braniti dostop do jedra. Vprašanje vloge te utrdbe puščam odprto za nadaljnje raziskave.
Predjamski grad je kot primer jamskega gradu zanimiv že sam po sebi, z obstojem kompleksnega obrambnega sistema pa še toliko bolj.
Avtor prispevka: Jure Smolinsky
Datum objave: 8.4.2021
VIRI:
Gradovi.net (b.d.). Jama (grad). Dostopano 16.4.2021 na http://www.gradovi.net/grad/jama_grad
Odnosi z javnostmi družbe Postojnska jama d.d. (2014). Predjamski grad v vrhu Evrope. Dostopano 8.5.2021 na http://arhiv.e-obcina.si/postojnaArhiv/arhiv.postojna.si/povezava2c01.html?id=4159&pid=14708&hcb=1
