Podsreda je šolski primer regularnega obodnega gradu pozidanega na pravokotni osnovi. Poleg pravilne zasnove, ga odlikuje ga predvsem vrsta ohranjenih romanskih arhitekturnih elementov. Dr. Ivan Stopar ga je nekoliko ljubkovalno imenoval kot najbolj “grajskega” med našimi gradovi.
Grad se prvič neposredno omenja leta 1213, za tematiko te strani pa je pomembno, da se v listini, kot priče, pojavljajo ministerial Hiltprand Podsreški in njegov sin Wolfhard ter oskrbnik gradu Heinrik (Gradovi.net, b.d.)
Zanimivo je tudi izročilo o turških vpadih, ki ga citiram v celoti:
“Ko so Turki nekoč prihajali iz Kozjega, so se ustavili na velikem graščinskem travniku med Grocko in Podsredo. Tu so imeli svoje taborišče pod velikim hrastom, ki je še stal pred kakimi dvajsetimi leti. Nato so se napotili dalje. Uničili so podsredski Stari trg in napadli grad. Ali prišli so z napačne strani, kajti proti gradu so se spenjali po veliki strmini, tako da so jih branitelji z lahkoto pognali nazaj. Bilo jim je tem težje, ker so jih kristjani napadli tudi z Gradišča, ki jim je ob napadu na grad ostalo za bokom. Prav tako jim je pretila nevarnost z desne strani. Pod-sredčani so imeli namreč velike okope in skrivališča na Podturniču, hribu, ki je zapadni sosed gradu ter se spušča v dolino preko strme pečine Bojsno. Tu se še danes vidijo okopi. Draga vrsta okopov je pa južno od gradu: nad Tisovcem pod Presko.” (Orožen, 1936)
Izročilo je zanimivo predvsem zato, ker poleg samega gradu omenja še utrdbo na Gradišču, utrdbo na Turniču in še eno vzhodno od gradu. Sicer je pri tem potrebno upoštevati, da gre že za čas, ko je bila večina dislociranih utrdb naših gradov že opuščenih. Kljub temu pa je ta zgodba pomembna, ker potrjuje, da so ponekod utrdbe (ponovno) uporabili v času turških vpadov. Zgodba pa je zanimiva tudi, ker lepo opiše sodelovanje utrdb pri obrambi – v tem primeru gre za aktivno obrambno strategijo torej napad na sovražnikov hrbet ali bok, medtem ko napada statično branjeno jedro gradu.
- TURNIČ
Utrdba na Turniču se nahaja 430m vzhodno od jedra gradu. Na osrednjem platoju je verjetno stala pravokotna stavba okvirnih mer 9x14m na severni strani platoja, na južni pa je bila verjetno dopolnjena z zidom oz. palisado. Viden je jarek in nasip na severni in vzhodni strani. Na zahodni strani pa sta dva prečna jarka.
V osemdesetih letih prejšnjega stoletja so arheologi tu izkopali dve sondi. Našli so nekaj keramike in železen ključ. Najdbe so datirali med 12. in 14. stoletje. Utrdbo so interpretirali kot pribežališče, ki ni bilo pogosto uporabljeno (Ciglenečki, Vogrin, 1986 str. 290)
- VZHODNA UTRDBA
Utrdba se nahaja v grebenu vzhodno od gradu. Že izbor lokacije kaže, da je najverjetneje nastala v srednjem veku in bila verjetno obnovljena v času turških vpadov.
Zasnova je zelo enostavna. Po LIDARju sodeč, gre za pravokotno stavbo dimenzij 7x14m, ki je bila zavarovana z dvema prečnima jarkoma. Utrdba ni raziskana, zato ni znano ali je stavba iz enega liva ali je imela več gradbenih faz.
Od gradu je oddaljena 750m, sama stavba pa je bila kot kaže dovolj velika, da je omogočala bivanje. Zato jo preliminarno lahko označimo kot gradiščansko utrdbo, ni pa nemogoče, da je šlo za stražni stolp, ki je bil povečan in zavarovan z jarkoma šele v času turških vpadov.
- GRADIŠČE
O zasnovi utrdbe na Gradišču lahko zaenkrat samo ugibamo, saj točna lokacija utrdbe še ni ugotovljena. Zanimivo pa je izročilo o prvotnem “gradu”, ki ga tu citiram:
“Prvotni Podsredski grad je baje stal na hribčku, ki se dviga nad današnjo Podsredo na njeni vzhodni strani. Hribček se imenuje Gradišče in se na njem še vedno dobivajo kameniti ostanki ruševin za zidavo trških hiš. Grad na Gradišču je baje nastal že v poganski dobi. Takrat so baje zgradili na malo severneje ležeči Sveti Stari gori pogansko svetišče, na čigar mestu stoji zdaj cerkev Žalostne Matere Božje.” (Orožen, 1936)
Omenjeno izročilo se seveda ne nanaša na grad, kaže pa, da so najverjetneje utrdbo na Gradišču uredili na mestu starejše zgodnjesrednjeveške ali celo poznoantične utrjene naselbine.
OBRAMBNI SISTEM PODSREDE
Od vseh treh obravnavanih utrdb je zaenkrat zanesljivo srednjeveška le tista na Turniču, zelo verjetno pa enako velja tudi za vzhodno utrdbo pod Tisovcem. Točno lokacijo utrdbe na Gradišču pa bo potrebno šele ugotoviti.
Vsekakor bodo potrebne raziskave, da odgovorijo na vprašanja glede časa nastanka utrdb pod Tisovcem in na Gradišču. Tako bomo lahko dobili tudi odgovor na vprašanje ali so utrdbe opustili še v srednjem veku ter kasneje popravili in ponovno uporabili pri obrambi pred Turki ali gre za kontinuirano uporabo.
Dokler ne bomo imeli več informacij o vseh treh utrdbah, lahko obrambni sistem Podsrede le preliminarno označimo kot kompleksen sistem. Ta oznaka nedvomno velja vsaj v zadnji fazi obstoja sistema, v srednjem veku pa je najverjetneje šlo za enostaven sistem z dvema gradiščanskima utrdbama. Odprta pa ostaja vloga utrdbe na Gradišču.
Avtor prispevka: Jure Smolinsky
Datum objave: 24.3.2021
VIRI:
CIGLENEČKI, Slavko in VOGRIN, Alenka (1986). Varstvo spomenikov L. 28, str. 290-291
Gradovi.net (b.d.). Podsreda (grad). Dostopano 23.4.2021 na http://www.gradovi.net/grad/podsreda_grad
OROŽEN, Janko (1936), Gradovi in graščine v narodnem izročilu I. Celje: Samozaložba. Dostopano 23.4.2021 na https://sl.m.wikisource.org/wiki/Podsredski_grad
