SINONIMI: Gradišče
- Vrsta objekta
Utrjen dvor? - Stanje
Sledovi v terenu - Datacija
Srednji vek
- OE ZVKD
MARIBOR - EŠD
14504 - Naziv v RKD
Stanošina – Grad Rogatnica
LOKACIJA:
Naselje: Stanošina
Del naselja/ledinsko ime/Naslov: Gradišče
Občina: Podlehnik
Koordinate: 46,289371, 15,850174
Kataster: 680/6, k.o. Stanošina
OMEMBE V VIRIH
Prva omemba: /
Druge omembe: Zgodovinski podatki niso znani.
Na ostrem vrhu so jasni sledovi s tlemi izravnanega okroglega objekta, utrjenega še z dodatnim nasipom (Stopar, 1990, str. 63). Okrogli objekt je po velikosti in zasnovi enak tistemu na Dravinjskem vrhu, ki velja za grad Pogrenja (EŠD 14502) in tistemu, ki velja za grad Lehnik (EŠD 537). To podobnost je ugotovila že Iva Mikl Curk (Mikl Curk, 1975, str. 180). Premer vseh treh objektov znaša okoli 10m.
STANJE V REGISTRU
Sledovi objekta so v registru dediščine pod geslom Stanošina – grad Rogatnica.
Razlog za to oznako je v tem, da je še do nedavna veljalo, da gre za ostanke gradu Rogatnica. Spričo nedavnega odkritja prave lokacije Rogatnice pa lahko ugotovimo, da temu ni tako.
Posledično to pomeni, da imamo opravka s stolpasto stavbo srednjeveškega izvora, ki se v zgodovinskih virih ne omenja oz. vsaj zaenkrat omembe niso poznane. Glede na strateško lokacijo nad križiščem cest, na velikost oz. skromnost objekta ga ne moremo obravnavati kot grad, ampak je bolj verjetno, da gre za utrjen dvor. Skoraj brez dvoma ga lahko povezujemo s Pogrenjskimi, saj leži znotraj njihovega strnjenega območja. To pomeni, da je tu prebival kakšen od nižjih Pogrenjskih ministerialov, njegova glavna naloga pa bi bila nadzor nad cestami. Slednje dokazuje izbrana lega z odličnim pogledom, hkrati pa sorazmerno odmaknjena od poseljenega območja v dolini.
Povezovanje ostankov na Gradišču z gradom Pogrenja gre, po mojem mnenju, pripisati predvsem dejstvu, da je bila lokacija evidentirana že zgodaj – v obdobju, ko se arheologija še ni poglobljeno ukvarjala s srednjim vekom. Temu primerno je bilo tudi poznavanje zakonitosti razvoja grajskih stavb in njihovih zasnov manjše kot danes. Dodati velja, da je najverjetneje na to opredelitev vplivala tudi stara “kastelološka dogma”, da so bili gradovi na začetku stolpi. Tudi ta ideja je z napredkom kastelologije v tem času že zastarela in napačna.
Ne moremo pa mimo dejstva, da gre za praktično enak objekt, kot tista, ki veljata za grad Pogrenjo in grad Lehnik, saj se s tem sam po sebi pojavlja utemeljen dvom v pravilnost obeh interpretacij. Ker stolp nad Kozminci ni grad, lahko enako ugotovitev izpeljemo tudi za prej omenjena objekta. Posledično to pomeni, da imamo tudi tam utrjena dvora ali izpostavljeni utrdbi gradov Pogrenja in Lehnik, ne pa dejanskih lokacij gradov. Ti dve bo potrebno še poiskati.
POSTOPEK IDENTIFIKACIJE LOKACIJE
Ob identifikaciji prave lokacije gradu Rogatnica, se je izkazalo, da je objekt nad Kozminci v registru zmotno voden kot omenjeni grad.
Na osnovi navedenega je bila podana pobuda za popravek vpisa v registru dediščine, skupaj s pobudo za vpis gradu Rogatnica.
Avtor prispevka: Jure Smolinsky
Datum objave: 10.10.2021
VIRI:
MIKL CURK Iva (1975). Ob arheološkem topografiranju Haloz. Časopis za zgodovino in narodopisje, št. 2, letnik 1975. Univerza v Mariboru in Zgodovinsko društvo Maribor. Založba Obzorja, Maribor.
STOPAR Ivan (1990). Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji: Območje Maribora in Ptuja, 1. knjiga. Partizanska knjiga, Znanstveni institut Filozofske fakultete v Ljubljani.
