Grad Žovnek je že zaradi Žovneških oz. kasnejših Celjskih eden naših najpomembnejših gradov, tudi med mnogimi posestmi Celjskih je bil za njih na posebnem mestu. Zato ne čudi, da je tudi njegov obrambni sistem med najkompleksnejšimi. Poleg jedra gradu je namreč vključeval še vsaj pet dislociranih utrdb, ki so bile vse zelo domišljeno umeščene v prostor.

Maketa jedra gradu Žovnek (Avtor: Igor Sapač)
Maketa jedra gradu Žovnek (Avtor: Igor Sapač)

1. PROPUGNACULUM


Približno 70m vzhodno od jedra gradu se nahaja kopa, po LIDAR posnetku sodeč zavarovana z ovalnim jarkom. Po posnetku se zdi, da je na vrhu prostora za kvadraten stolp okvirnih dimenzij 9x9m. Proti zahodni strani se kopa grebenasto spušča v smeri jedra gradu, na skrajni točki je vidna manjša anomalija, ki morda predstavlja vhodni stolpič. Če je temu res tako, potem je verjeten tudi obstoj palisade med vhodnim stolpičem in samim stolpom.

Grad Žovnek na LIDAR posnetku. Na levi dobro vidno grajsko jedro, na desni propugnaculum (SVF vizualizacija, Ministrstvo za kulturo)
Grad Žovnek na LIDAR posnetku. Na levi dobro vidno grajsko jedro, na desni propugnaculum (SVF vizualizacija, Ministrstvo za kulturo)

Utrdbo sem kot propugnaculum označil na osnovi lege, saj dobro ščiti grad v primeru napada po grebenu z vzhoda, oddaljenost od jedra je idealna – znotraj efektivnega dometa. Poleg tega dimenzije cca. 9x9m temu tipu stolpa ustrezajo, po LIDAR-ju sodeč je dodatno zavarovan z jarkom, možna pa je tudi palisada in vhodni stolpič na zahodni strani (torej vhod na najbolj zaščiteni strani). Tako je tudi ocenjena stopnja utrjenosti dovolj velika, da je interpretacija utrdbe kot propugnaculuma relativno gotova.

Kopa na kateri je stal propugnaculum (Foto: Aleš Hotko)
Kopa na kateri je stal propugnaculum (Foto: Aleš Hotko)

Dne 26.5.2021 je bil na terenskem ogledu potrjen obstoj jarka, sam vrh kope je izravnan. Na vrhu kope na površju leži nekaj posameznih kamnov, ki so najbrž ostanek gradbenega materiala. Ogled je opravil Aleš Hotko. Utemeljena domneva je, da so gradbeni material uporabili pri prezidavah gradu.

Izravnan vrh kope (Foto: Aleš Hotko)
Izravnan vrh kope (Foto: Aleš Hotko)

2. GRADIŠČANSKA UTRDBA

Gradiščanska utrdba na LIDAR posnetku. Na levi je vidna kopa propugnaculuma. (SVF vizualizacija, Ministrstvo za kulturo)
Gradiščanska utrdba na LIDAR posnetku. Na levi je vidna kopa propugnaculuma. (SVF vizualizacija, Ministrstvo za kulturo)

Približno 120m vzhodno od propugnaculuma je še ena utrdba, ki se od prejšnje že na prvi pogled bistveno razlikuje. Sestavljata jo dve zgradbi vidni na LIDAR posnetku. Prva, zahodna, je pozidana na približno pravokotni osnovi in meri približno 19x7m, druga vzhodna pa je pozidana na kvadratni osnovi in meri okvirno 8x7m. Celotna zasnova je obdana še z jarkom in nasipom.

G.M.Vischer, Grad Žovnek in razvalina gradiščanske utrdbe, 1681 (Žovnek Castle, 2007)
G.M.Vischer, Grad Žovnek in razvalina gradiščanske utrdbe, 1681 (Žovnek Castle, 2007)

Utrdbo je na svojem bakrorezu kot razvalino upodobil Vischer, od nje so še danes ohranjene skromne razvaline.

Razvaline gradiščanske utrdbe (Foto: Aleš Hotko)
Razvaline gradiščanske utrdbe (Foto: Aleš Hotko)

Franc Kralj utrdbo imenuje “vzhodna stavba” in domneva, da gre za prvotni žovneški grad, Blaž Podpečan pa navaja, da lahko le ugibamo za kakšen objekt in iz katerega časa je. To podkrepi s tem, da stavba v virih ni omenjena (Podpečan, 2002, str. 128).

Ostanki gradiščanske utrdbe (Foto: Aleš Hotko)
Ostanki gradiščanske utrdbe (Foto: Aleš Hotko)

K sreči ni več tako. Predvsem po velikosti objekta lahko zahodni stavbi brez večjih težav pripišemo primarno bivalno funkcijo, medtem ko je vzhodna stavba primarno obrambnega značaja. Pravzaprav je stolp v odnosu na bivalno zgradbo njen bergfrid in imamo tu dobesedno opravka z “gradom v malem”. Stolp je v odnosu do bivalnega dela postavljen na vzhodni, najbolj izpostavljeni strani, podobno situacijo zasledimo na ptujskem gradu.

Ostanki gradiščanske utrdbe (Foto: Aleš Hotko)

Glede na lastnosti lahko to utrdbo brez zadržkov opredelimo kot gradiščansko. Vsekakor pa gre za srednjeveško zgradbo, ki je najverjetneje nastala najkasneje v 13. stoletju. Sodeč po Vischerjevi upodobitvi so stavbo opustili relativno pozno, morda šele po koncu turške nevarnosti, saj je upodobljena kot kar velika razvalina.

Ostanki gradiščanske utrdbe (Foto: Aleš Hotko)

3. KOTA 521


Približno 685 m zračne razdalje od jedra gradu se nahaja manjša vzpetina, na zahodu je pod njo kmetija s pomenljivim imenom Turnšek. Na Lidar-ju je opaziti približno trikoten jarek, na vrhu vzpetine pa se sluti kvadraten stolp okvirnih dimenzij 5x5m.

Kota 521 na LIDAR posnetku (SVF vizualizacija, Ministrstvo za kulturo)

Ivan Turk je ob terenskem ogledu leta 1982 poročal o komaj vidnih sledovih okroglega stolpa okvirnega premera 5m, ki jih je našel na griču Turnič. (ARKAS, b.d.). Verjetno so gradbeni material po opustitvi stolpa uporabili pri gradnjah na Turnškovi domačiji. V gospodarskem poslopju naj bi bil vzidan kamen s kamnoseškim znakom (podatka nisem preveril na terenu, op.p.)(Podpečan, 2002, str. 128)

Ali je bil stolp okrogel ali kvadraten za samo funkcionalno opredelitev objekta in s tem tudi za opredelitev njegove vloge znotraj obrambnega sistema niti ni pomembno. Je pa dobra potrditev obstoja stolpa.

Umestitev v prostor, preprosta zasnova in majhnost objekta kažejo na obstoj manjšega stolpa, ki je imel primarno funkcijo stražnega oz. opazovalnega stolpa.

4. TURNIČ


Od kote 521 je v JV smeri približno 740 m zračne linije oddaljena vzpetina z imenom Turnič (enako ime kot pri Podsredi, kjer je tudi prisotna utrdba). Vzpetina je od grajskega jedra oddaljena 680m v južni smeri.

Turnič na LIDAR-ju (SVF vizualizacija, Ministrstvo za kulturo)


Tudi tu je na Lidar-ju možno slutiti kvadraten stolp podobnih dimenzij kot na Koti 521, v prid obstoju stolpa govori še ime same vzpetine. Spričo lokacije in enostavnosti zasnove lahko domnevamo, da je tudi tu stal manjši stolp, ki ga lahko označimo kot stražni oz. opazovalni stolp.

5. PEČENIK


Približno 930m zračne razdalje naprej proti jugu je še vzpetina Pečenik. Na vrhu se na LIDAR posnetku sluti ostanek jarka in sled verjetno pravokotnega objekta. Ta je bil kot kaže večji kot prejšnja dva, vendar mu lahko predvsem na osnovi lege v prostoru dokaj zanesljivo pripišemo stražno oz. opazovalno funkcijo ni pa izključeno, da gre za gradiščansko utrdbo (podobno kot Stari grad nad Osterbergom).

Pečenik na LIDAR posnetku (SVF vizualizacija, Ministrstvo za kulturo)

V zahodni smeri je blizu grad Stopnik, ki se ga z vrha Pečenika neposredno vidi. To dejstvo je pomembno, ker grad Stopnik ni bil celjski ampak so ga najprej posedovali Kunšperški in za njimi Ptujski. Prvi so bili krški ministeriali, drugi pa rodbini med ministeriali salzburške škofije. Takšna soseščina gotovo ni bila vedno le prijateljska. Konec koncev to lepo kaže Celjsko-Avstrijska vojna v letih 1438 – 1443 (Celjsko-avstrijska vojna, 2011).

6. KMETIJA RAK

Pod gradom na vzhodni strani pa je kmetija “pri Rak” (Podvrh 60). Del kmetije je delno ohranjen stolp, ki naj bi bil stražni stolp gradu Žovnek (Podpečan, 2002, str. 128). K stolpu je bila kasneje prizidana hiša, fasada je predelana, opremljena z novejšimi okni. Stolp je bil prvotno verjetno višji.

Stolp na kmetiji Rak (Foto: Tjaša Slemenšek)

Nekoliko težje pa je ugotavljanje primarne funkcije stolpa. Stolp je dobro viden z gradu, od jedra pa je oddaljen 460m. Že samo na osnovi tega in njegove lege v prostoru lahko izključimo propugnaculum. Dimenzije stolpa so cca. 6x6m, kar je premalo za gradiščansko utrdbo (razen, če je bil del večje zasnove). Glede na analogije v našem prostoru bi bila tudi lokacija za gradiščansko utrdbo neobičajna. Stražni stolp pa bi moral pomembno dopolniti vidno polje jedra gradu.

Kmetija Rak s stolpom (Foto: Aleš Hotko)

Verjetno gre razloge za nastanek iskati predvsem v vizuelni komunikaciji s sosednjimi gradovi (Letuš, morda Šenek). Druga možnost pa je, da je bil stolp namenjen predvsem zaščiti nekdanjega gospodarskega kompleksa (morebitne) pristave – podobno kot pri gradu Mirna na Dolenjskem. Vsekakor bodo za razjasnitev vloge tega stolpa potrebne dodatne analize.

7. OPIS OBRAMBNEGA SISTEMA

Upoštevaje vseh 6 utrdb se Žovnek pokaže kot kompleksen sistem s propugnaculom, gradiščansko utrdbo in 3 stražnimi stolpi. Vseh 5 utrdb je domišljeno umeščenih v prostor in poleg njihovih primarnih funkcij tvori sistem, ki med vsemi lokacijami omogoča tudi vizuelno komunikacijo. To je lepo vidno na analizi vidnega polja posameznih utrdb, ki jo je na mojo prošnjo izdelal arheolog Jošt Hobič. Analiza vidnega polja je izdelana s parametrom višine 3m nad terenom. To pomeni, da so bila vidna polja z višine vrha nekdanjih stolpov oz. utrdb še nekoliko večja kot na prikazu.

Vidno polje jedra gradu

Že bežen pogled na prikaz vidnega polja pokaže, da jedro gradu odlično “vidi” na vzhod – na ravnino pod gradom. Na severno stran je vidnost tudi dokaj dobra, opazno pa je “hendikepiran” proti jugu. Bolj podroben ogled prikaza dokaže načrtno umeščanje utrdb na koto 521, Turnič in Pečenik. Prvi dve sta dobesedno na robu vidnega polja, tretja pa je sicer izven, vendar se vidi sam vrh Pečenika oz. je bil viden vrhnji del stolpa.

Vidno polje propugnacula

Tako ugotovimo, da vsi trije opazovalni stolpi bistveno dopolnijo vidno polje jedra gradu točno tam, kjer je to potrebno – v smeri proti jugu, kota 521 pa izboljša pogled tudi proti zahodu. To da se utrdbe med seboj “vidijo” je pomembno, ker omogoča neposredno vizuelno komunikacijo npr. signaliziranje z zastavami ali kaj podobnega. Razdalje med njimi pa so dovolj majhne, da je možna tudi zvočna komunikacija npr. alarm z zvoncem. Konec koncev se pa tudi peš ali na konju hitro pride z ene lokacije na drugo. Ogled terena na LIDAR posnetku pokaže, da so bile lokacije povezane s potmi.

Vidno polje gradiščanske utrdbe

Poleg medsebojne vizuelne komunikacije tako z jedrom gradu, kot med posameznimi utrdbami, so le-te odločilno povečale vidno polje gradu, še posebej proti jugu in zahodu, ter preprečevale, da bi napadalec lahko grad presenetil z napadom po gozdnatem grebenu s severa, zahoda ali juga. Dodatno je stolp na Pečeniku neposredno nadziral morebitne premike z gradu Stopnik.

Vidno polje kote 521


Samo jedro gradu, propugnaculum in gradiščanska utrdba pa med seboj nudijo tudi neposredno strelsko podporo. Tako bi bil napad na grad po grebenu z vzhoda zelo otežen, propugnaculum in bivalna utrdba sta tudi onemogočala oz. vsaj ovirala uporabo oblegovalnih naprav.

Vidno polje Turniča

Dostop do samega jedra gradu pa je bil urejen z zahodne smeri. Na tej strani je bilo jedro dodatno okrepljeno z visokim bergfridom, ki je lahko služil tudi kot zadnje zatočišče. Dodatna ovira napadalcu pa sta bili še dve utrjeni predgradji oz. obora ki sta tako imeli poleg gospodarske funkcije tudi vlogo predutrdbe – barbakanov.

Vidno polje Pečenika

Tako lahko grad Žovnek razumemo kot dovršeno utrdbo, ki je učinkovito nadzirala teren okoli jedra. S tem je bilo branilce težko presenetiti, samo jedro pa je bilo dobro zaščiteno iz obeh smeri najbolj verjetnega napada. Moč gradu je bila tudi simbolično izražena z obstojem tako bergfrida kot propugnacula (kar ni pogosto). Pogled od daleč na grad, skupaj z ostalimi utrdbami, je nedvomno deloval impozantno in je posredoval jasno sporočilo, da gradu ne bo lahko zavzeti.

8. “Zahodni objekt”

Zahodni objekt” (obkrožen) na LIDAR-ju (Aleš Hotko, Podlaga: Spletni pregledovalnik Registra kulturne dediščine, SVF vizualizacija, Ministrstvo za kulturo)

Za konec bi opozoril še na skromne ostanke objekta ob cesti zahodno od jedra.

Skromni ostanki “zahodnega objekta” (Foto: Aleš Hotko)

Stavba je bila majhna, njena funkcija pa je zaenkrat neznana. Lokacija neposredno ob cesti dopušča tudi možnost, da gre za stražarnico (Hotko, 2021)

Ostanki “zahodne stavbe” (Foto: Aleš Hotko)

Avtor prispevka: Jure Smolinsky

Datum objave: 18.3.2021


VIRI:

ARKAS (b.d.). Podatki o najdišču ID 160110.04, Arheološki kataster Slovenije, ZRC SAZU, Inštitut za arheologijo. Dostopano: 16.3.2021 na http://arkas.zrc-sazu.si/index.php?kaj=viewNajdisce.poglej&id=160110.04

Celjsko-avstrijska vojna (2011). V Wikipedia: prosta enciklopedija. Dostopano 10.3.2021 na https://sl.m.wikipedia.org/wiki/Celjsko-avstrijska_vojna

HOTKO Aleš (22.4.2021). Zasebna komunikacija – neobjavljeno.

Google (2021). Kmetija Rak, Google Street View. Dostopano 14.5.2021 na https://earth.app.goo.gl/fDHHLh

PODPEČAN Blaž (2002). Arheološka topografija braslovške fare. Kronika (Ljubljana), letnik 50, številka 2, str. 117-138. Dostopano 10.5.2021 na URN:NBN:SI:DOC-XBII0H5C na http://www.dlib.si

Žovnek Castle (2007). V Wikipedia: prosta enciklopedija. Dostopano 10.3.2021 na https://en.m.wikipedia.org/wiki/%C5%BDovnek_Castle

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.