Grad se v zgodovinskih virih pojavi med 1214 in 1220, ko se omenjata brata Markvard in Friderik s Falkenberga. Grad je bil Spanheimski, Falkenberški pa so bili njihovi ministeriali. (Stopar, 2003, str. 46). Grad je bil verjetno opuščen že sorazmerno zgodaj, najbrž že v 14. stoletju.

Za nas je pomembno, da se med leti 1262 in 1271 trikrat omenja Rudiger s Falkenberga, ki je prebival v samostojnem stolpu poleg gradu. (Stopar, 2003, str. 47).

Na lokaciji Falkenberga nad vasjo Rogatec pod Kureščkom imamo opravka s štirimi lokacijami objektov in eno (zaenkrat) domnevno, v arheološki literaturi pa se pojavljata le dve.

Falkenberg – lokacije utrdb na zemljevidu 1:5000, 1 – Strmec, 2 – Oklučje, 3 – Stari grad (Podlaga: Zemljevid TK5000, vir: Spletni pregledovalnik Registra kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo)

Grad Falkenberg naj bi tako stal na lokaciji Stari grad (555 m.n.v.), na vrhu Oklučje v bližini pa naj bi stal izpostavljen stolp, kjer naj bi bival prej omenjeni Rudiger. (Kutnar, 2016, str. 61).

1. lokacija Stari grad

Leta 2006 so arheologi opravili terenski ogled in geodetske izmere ostalin na lokaciji Stari grad.

Izmerili so ostanke obrambno-stanovanjskega stolpa dimenzij 11,5 x 7,4m, z debelinami zidov 1 – 2m. Stolp obdaja obzidje nepravilne oblike, ki se prilagaja terenu in meri okvirno 37 x 22,5m. Dokumentirali so še 4 prečne jarke.

Leta 1993 so bile ostaline žal tarča dveh nepooblaščenih iskalcev, ki sta z najdišča odnesla več kovinskih najdb. Datacija predmetov sovpada z zgodovinsko izpričanim obdobjem obstoja gradu. (Gaspari, Nadbath, 2008a, str. 326)

Tloris lokacije Stari grad (Avtor: A. Gaspari, Vir: Gaspari, Nadbath, 2008a, str. 327)

2. lokacija Oklučje

Vrh Oklučje (521 m.n.m.) je prvi vrh v severovzhodnem grebenu, ki se od lokacije Stari grad spušča proti Želimljam. Tu so leta 2008 odkrili ostanke srednjeveške utrdbe, za katero domnevajo, da je izpostavljen stolp na katerem je bival prej omenjeni Rudiger.

Dokumentirali so dva dobro ohranjena jarka, ter ostanke večjega stolpastega objekta (13x7m). (Gaspari, Nadbath, 2008a, str. 327).

V dveh starejših izkopih je bila najdena keramika iz 13. stoletja (Kutnar, 2016, str. 67)

Tloris lokacije Oklučje (Avtor: A. Gaspari, Vir: Gaspari, Nadbath, 2008b, str. 328)

3. lokacija Strmec

Približno 500m severovzhodno od Oklučja je vrh Strmec (493 m.n.m.). Na lokacijo me je v zasebni komunikaciji opozoril Igor Sapač, iz LIDAR posnetka pa lahko razberemo, da gre tu za ostaline tretjega objekta.

Falkenberg – lokacija Strmec, jedro gradu na LIDAR posnetku (Spletni pregledovalnik Registra kulturne dediščine, SVF vizualizacija, Ministrstvo za kulturo)

Na posnetku je dobro viden jarek, ki obteka osrednji areal na južni, vzhodni in delno na severni strani. Preostali del severne stranice je naravno zavarovan s strmim terenom, na zahodni pa je prepad.

Osrednji areal meri okoli 57x18m, kar je precej več od objekta na lokaciji Stari grad.

4. Domnevna utrdba

Približno 350m severno od gradu je lokacija na kateri domnevam še eno utrdbo. Domneva predvsem temelji na strateški potrebi po zavarovanju dostopa do jedra s te strani. Neobičajna situacija bi bila, da imamo na južni strani dve dislocirani utrdbi, na severni pa nobene. Poleg tega LIDAR daje slutiti morebiten ostanek utrdbe podobne tisti na Oklučju. Ker lokacija ni preverjena je trenutno premalo podatkov, da bi lahko opredeljevali značaj potencialne utrdbe s kakršnokoli stopnjo gotovosti.

Domnevna utrdba na LIDAR posnetku (Spletni pregledovalnik Registra kulturne dediščine, SVF vizualizacija, Ministrstvo za kulturo)

5. lokacija “nad kamnolomom”

Približno 350m severovzhodno od prejšnje lokacije se nad kamnolomom nahaja še ena, tokrat večja utrdba. Osrednji, pravokoten plato meri približno 30x10m, na južni strani je zavarovan z dvema dobro vidnima prečnima jarkoma.

Utrdba nad kamnolomom na LIDAR posnetku (Spletni pregledovalnik Registra kulturne dediščine, SVF vizualizacija, Ministrstvo za kulturo)

Najverjetneje je tu stala osrednja stavba na severni strani in bila obdana z obzidanim dvoriščem. Lahko jo opredelimo kot gradiščansko utrdbo, možno pa je, da gre za utrjen dvor v sklopu gospostva Falkenberg.

POSKUS REEVALUACIJE OBJEKTOV

Ivan Jakič navaja, da naj bi šlo na Starem gradu za ostanke manjšega obodnega gradu (Jakič, 1997, str. 102).

Če bi šlo pri ostalinah na lokaciji Stari grad res za grad Falkenberg, bi ga tipološko lahko uvrstili med trdne hiše (skromnejši tip gradu, kjer je glavna sestavina samostoječ stanovanjsko-obrambni stolp, pogosto obdan s palisado ali obzidjem), ključna lastnost obodnih gradov pa je, da so stavbne sestavine nanizane ob obodnem obzidju – v tem primeru bi bila pravokotna stavba palacij in bi bila pozidana naslonjena oz. vključena v obzidje.

Tako je spričo ohranjenih stavbnih ostalin Jakičevi opredelitvi nemogoče pritrditi.

Grad bi sicer arhitekturno lahko bil trdna hiša, so pa ti primeri dokaj redki – obodni grad je prevladujoč arhitekturni tip v slovenskem gradivu. Upoštevaje tudi pomen Falkenberških je slednje bolj verjetno. Tudi primerjave z ostalimi gradovi spanheimskih ministerialov, kažejo, da so bili tudi drugi gradovi obodnega tipa (tako Osterberg in Goričane, Jeterbenk – lokacija Gradišče, najverjetneje tudi Ig in Polhov Gradec).

Še posebej velja izpostaviti Jeterbenk – lokacija Gradišče. Tam je areal podobne velikosti kot tu na Strmcu, poleg tega je bil v obeh primerih palacij najverjetneje prislonjen ob obodno obzidje približno na sredi daljše stranice (običajno so palaciji ob krajših stranicah).

Upoštevaje navedeno lahko grad Falkenberg precej gotovo umestimo na lokacijo Strmec in ne na Stari grad.

Kaj pa je potem objekt na Starem gradu?

Najprej je, podobno kot pri Osterbergu, Turjaku in Kostanjevici, zavajajoče že ime Stari grad. Že iz ostalih primerov je razvidno, da oznaka ne pomeni nujno, da je “Stari” starejšega nastanka v razmerju do “novega”, ampak da ta oznaka običajno pomeni “prej opuščen objekt”. Ravno tako besede “grad” v kontekstu te oznake ne moremo nujno razumeti kot dejanski grad ampak zgolj kot utrjen objekt. To nakazuje cela vrsta primerov poleg že prej naštetih. Tako recimo Stari grad pri Dolenjem Suhadolu (EŠD 29974) sploh ne označuje gradu ampak protiturški zaporni sistem sestavljen iz vsaj dveh nepovezanih stolpov. Stari grad pri Šentvidu v Ljubljani (EŠD 26718) je prazgodovinska naselbina, podobno je pri Starem gradu pri Metuljah (EŠD 10952) – tam sta prazgodovinska naselbina in antična utrdba…

Objekt na Starem gradu je imel poleg pritličja najbrž največ dve etaži. Vsaka etaža je imela notranjo površino približno 70m², to je skupaj okrog 140m². Povprečna površina palacija na slovenskih gradovih pa meri 200m²/etažo (Sapač, 2016, str. 341). Če to dvoje primerjamo lahko utemeljeno podvomimo, da bi bila osrednja bivalna stavba gradu tako majhna. Najbližja primerjava po površini je tako lokacija Stari grad nad Osterbergom. Tam je bila površina ene etaže nekoliko večja, vendar je bila tu verjetno ena etaža več.

Tako lahko objekt Stari grad utemeljeno označimo kot gradiščansko utrdbo. Razdalja do jedra gradu znaša približno 620m, možna je direktna vizuelna komunikacija.

Utrdbo na Oklučju bi sicer na prvi pogled označili za propugnaculum, vendar je vseeno potreben temeljitejši razmislek. Lokacija je od grajskega jedra oddaljena 500m, od lokacije Stari grad pa 230m. Že po tem lahko sklepamo, da ne more biti propugnaculum v odnosu do jedra gradu na Strmcu, saj je razdalja prevelika za medsebojno strelsko podporo. Da bi tu stal propugnaculum gradiščanske utrdbe na Starem gradu pa si težko predstavljamo. Takšne utrdbe namreč niso imele dovolj pomena, da bi imele propugnaculum. Drug razlog pa se spet skriva v uporabni površini. Utrdba na Oklučju je imela celo nekoliko večjo površino na etažo kot tista na Starem gradu. Domnevamo lahko tudi obstoj manjšega obzidja ali vsaj palisade na severni strani objekta. Tako vidimo, da gre tako po površini kot po stopnji utrjenosti najverjetneje za dve dokaj enakovredni stavbi. Zato lahko tudi Oklučje zaenkrat označim kot gradiščansko utrdbo.

Zanimivo je vprašanje utrdbe nad kamnolomom. Ali gre za še eno gradiščansko utrdbo v sklopu mikrosistema gradu ali morda za utrjen dvor, ki bi ga morali obravnavati v sklopu makrosistema? Nedvomno bodo za razrešitev tega vprašanja potrebne dodatne analize in raziskave. Odprto je tudi vprašanje domnevne utrdbe severno od gradu – če je obstajala, je šlo za še eno gradiščansko utrdbo?

Obrambni sistem Falkenberga, 1 – jedro gradu (Strmec), 2 – gradiščanska utrdba Oklučje, 3 – gradiščanska utrdba Stari grad, 4 – domnevna lokacija utrdbe, 5 – gradiščanska utrdba “nad kamnolomom”

Glede na navedeno se nam obrambni sistem Falkenberga pokaže kot kompleksen sistem z dvema, tremi ali celo štirimi gradiščanskimi utrdbami. Takšno število gradiščanskih utrdb nikakor ni nemogoče. Falkenberški so bili pomembni in aktivni ministeriali Spanheimov in predstavljati si smemo, da so imeli večje število podrejenih ministerialov, ne le Rudigerja. Zanj je še vedno odprto vprašanje na kateri utrdbi je dejansko živel.

Če gre vse štiri lokacije (poleg jedra gradu) obravnavati kot gradiščanske utrdbe imamo zelo zanimivo sliko. Kombinacija petih utrdb, ki dobro pokriva precej široko območje. Opazimo tudi, da ima jedro gradu centralno lego, potem pa na vsaki strani sledi gradiščanska utrdba z manjšim dvoriščem (Oklučje in domnevna utrdba na lokaciji 4) in nato gradiščanska utrdba z večjim obzidanim dvoriščem (Stari grad in lokacija nad kamnolomom). To opažanje vsekakor zahteva podrobnejše analize tako s strateškega vidika, kot tudi statusnega – sta na zunanjih prebivala višja ministeriala kot na notranjih utrdbah?


Avtor prispevka: Jure Smolinsky

Datum objave: 5.4.2021


VIRI:


GASPARI Andrej, NADBATH Barbara (2008), 287 – Želimlje – Stari grad. – Varstvo Spomenikov, 44 – poročila.
– Ljubljana, Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščine

JAKIČ Ivan (1997). Vsi slovenski gradovi, DZS, Ljubljana

KUTNAR Marija (2016), Arheološka podoba spanheimskih gradov v okolici Ljubljane : diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Dostopano 20.4.2021 na https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=98059

SAPAČ Igor (2016). Grad Waldenberk – Pusti grad pri Radovljici. Kronika (Ljubljana), letnik 64, številka 3, str. 327-352. URN:NBN:SI:DOC-74OIHT0R na http://www.dlib.si

STOPAR Ivan (2003). Grajske stavbe v osrednji Sloveniji, II. Dolenjska, 4. knjiga. Med Igom, Ribnico in Kočevjem, 15. knjiga. Založba Viharnik, Ljubljana

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.