SINONIMI: LIPNICA, PUSTI GRAD, WALDENBERG

Grad je bil pomembno središče ortenburških posesti na Kranjskem, na njem pa so živeli njihovi ministeriali Waldenberški. Grad je verjetno pozidal Oton II. Ortenburški v poznem 12. stoletju (Sapač, 2016, str. 329).

Razvaline grajskega jedra (Avtor: Aleš Hotko, Gradovi.net, b.d.)

Pri Waldenberku imamo opravka s tipičnim enostavnim sistemom, ki ga tvorita jedro z dodatno utrdbo.

Jedro je v razvalini ohranjeno v takšni meri, da je možno razbrati bistvene elemente zasnove. Na LIDAR posnetku pa sem približno 220m severozahodno od jedra identificiral lokacijo dislocirane utrdbe.

Na posnetku je vidna kopa velika približno 25x20m, na vrhu je prostora za stolp okvirnih dimenzij 12x8m. Po posnetku sodeč je bila kopa zavarovana še z jarkom in nasipom. Zdi se, da so na JZ in JV strani na LIDAR-ju vidni ostanki zidu.

Propugnaculum in plato na jugovzhodni strani na LIDAR-ju

Podobno situacijo je ugotovil tudi Igor Sapač, ki jo opiše kot dominantno kopo z umetno izravnanim platojem, približno kvadratne oblike s stranico okoli 10m. Navaja tudi, da zidovje ni vidno, ter da velikost in položaj potrjujeta domnevo, da je tam stal izpostavljeni stolp – propugnaculum (Sapač, 2016, str. 340).

Podatkov o stolpu v zgodovinskih virih nimamo, ravno tako mi niso znane arheološke najdbe z območja stolpa. To pomeni, da je zaenkrat nemogoče nastanek stolpa zanesljivo datirati, nekaj pa lahko sklepamo tudi iz arhivskih virov.

Na gradu so do prve tretjine 14. stoletja bivali ortenburški ministeriali vitezi Waldenberški. Istočasno je na gradu že v 13. stoletju živelo več ministerialov hkrati – morda celo iz različnih družin. V listini iz leta 1247 se omenjajo trije vitezi hkrati. Od druge tretjine 14. stoletja so grad upravljali zamenljivi gradiščani, hkrati pa sta na njem bivala dva. (Sapač, 2016, str. 329).

Upoštevaje tudi zasnovo jedra gradu, ki z dvema enakovrednima palacijema kaže značaj ganerba lahko sklepamo, da je bil grad že od samega začetka zasnovan tako, da je omogočal bivanje dvema ministerialoma – za vsakega svoj palacij (Sapač, 2016, str. 341)

Waldenberk v poznem 12. stoletju. Poskus rekonstrukcije. (Avtor: Igor Sapač)

Uporabna notranja površina propugnacula je primerljiva s površino obeh palacijev in bi stolp lahko predstavljal tretje gradiščansko bivališče. Ta možnost je toliko bolj verjetna, ker se leta 1247 skupaj omenjajo trije waldenberški vitezi. Na osnovi tega je možno sklepati, da je stolp postavil Herman II. Ortenburški, kar postavlja nastanek stolpa med leta 1197 in 1247 (Sapač, 2016, str. 344).

Velikost zasnove in ocenjena stopnja utrjenosti (jarek, nasip, prostor za močan stolp) kažeta, da gre za ostanke tipičnega propugnacula. V prid temu govori tudi razdalja od jedra – 220m, ki omogoča medsebojno strelsko podporo. Opredelitev stolpa kot propugnacula dodatno podkrepi izbor lokacije ob glavni dostopni poti do jedra. Na prostoru med propugnaculom in jedrom je večji plato, kjer bi lahko stalo predgradje. Tu bi predgradje z navzkrižnim ognjem ščitili strelci z jedra in s propugnacula.

To kaže, da je bila primarna funkcija res obrambna, vendar pa je izkazana tudi pomembna bivalna funkcija – to utemeljujejo viri in primerjava uporabne površine s palacijema. Palacija sta poleg pritličja imela 2 etaži po približno 150m², stolp pa predvidoma 3 etaže po približno 100m² (Sapač, 2016, str. 341, 344).

Na pristojno OE ZVKDS sem 19.4.2020 poslal pobudo za vpis lokacije propugnacula v register dediščine.


Avtor prispevka: Jure Smolinsky

Datum objave: 21.3.2021


VIRI:

Gradovi.net (b.d.). Waldenberk (Lipnica, Pusti grad). Dostopano 16.4.2021 na http://www.gradovi.net/grad/waldenberk_lipnica_pusti_grad

SAPAČ Igor (2016). Grad Waldenberk – Pusti grad pri Radovljici. Kronika (Ljubljana), letnik 64, številka 3, str. 327-352. URN:NBN:SI:DOC-74OIHT0R from http://www.dlib.si

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.