SINONIMI: Saldenhofen, Pistrov grad

Grad se prvič neposredno omenja leta 1288 kot hvs an deme purkperge ze Seldenhoven, ko so bratje Ulrik, Konrad in Dietrik Mariborski prodali otrokom svojega strica Kolona Vuzeniškega za 25 mark srebra svoj dedni delež na vuzeniškem gradu. Grad, ki je bil prvotno Spanheimski pa je nedvomno stal že prej. (Gradovi.net, b.d.)

Ostanki renesančnega stolpiča (Vir: gradovi.net, b.d.)

Za temo te strani je pomembno, da je prej omenjena listina kaže, da je bil grad istočasno v posesti večih oseb.

Poudariti pa je potrebno tudi listino iz leta 1359, ko se prvič izrecno omenjata vuzeniški grad in stolp nad njim (die vest Saeldenhofen vnd der turn, der darob leyt.). Jedro gradu je bilo ob koncu 17. stoletja še v celoti ohranjeno in v uporabi. (Gradovi.net, b.d.).

Od jedra je danes ohranjeno le nekaj ostankov zidovja, še največ od renesančnega stolpiča pri vhodu. 340m nad jedrom pa so na Pistrovem vrhu na LIDAR-ju jasno prepoznavni ostanki izpostavljene utrdbe.

Vuzenica na LIDAR posnetku. Na levi jedro gradu, v sredini izpostavljena utrdba. (Vir: Spletni pregledovalnik Registra kulturne dediščine, SVF vizualizacija, Ministrstvo za kulturo)

Posebnost te utrdbe je njena izrazita dvodelnost, ki najverjetneje predstavlja dve gradbeni fazi. Na vzhodu je kopa zavarovana s krožnim jarkom in nasipom. Na njej lahko domnevamo stolpast objekt dimenzij 10x10m ali celo nekoliko več. O obliki zaenkrat ne morem reči nič določnega, saj bi bil za to potreben terenski ogled – LIDAR je premalo podroben.

Zanimiv je drug del zasnove na zahodni strani. Gre za pravokoten plato okvirnih dimenzij 25x10m, ki je ravno tako zavarovan z jarkom in nasipom. Funkcijo tega platoja bo potrebno še ugotoviti, trenutno pa se zdijo najbolj verjetne naslednje možnosti. Prva je, da gre za prostor z pomožnim, gospodarskim poslopjem. V tem primeru je možen sočasen nastanek s stolpom na vzhodni strani in bi plato pravzaprav lahko opredelili kot ptedgradje stolpa. Druga možnost je, da gre za kasnejšo gradbeno fazo, za povečanje zasnove. To bi lahko razložili s povečano potrebo po bivalnih površinah bodisi zaradi večih članov rodbine gradu podrejenega ministeriala ali večih članov rodbine posestnikov gradu, ki so istočasno živeli na gradu. Žal za natančnejšo opredelitev (vsaj zaenkrat) zgodovinski viri ne povedo zadosti. Tretja zelo privlačna možnost pa je, da gre za sled obleganja gradu. Plato bi glede na svojo lokacijo lahko bil tudi z jarkom in palisado zavarovan prostor za metalne naprave in/ali tabor napadalcev. Tudi v tem primeru gre najbrž za dve gradbeni fazi, prva stolp na vzhodu, druga pa plato na zahodu. Slednji bi tako nastal v času potencialnega obleganja, napadalci pa bi morali pred tem zavzeti stolp.

Upoštevaje dejstvo, da ne vemo, kdaj je bila utrdba opuščena je možno tudi, da je zahodni plato nastal šele v času protiturškega utrjevanja.

Podoben plato poznamo tudi pri Podčetrtku in gradu Kozje, prava vloga pa še nikjer ni ugotovljena. Za to bodo potrebne arheološke raziskave.

Opredelitev utrdbe na Pistrovem vrhu je vse prej kot enostavna. Če gre v osnovi za propugnaculum vsekakor ni tipičen. Prvi razlog je že razdalja od jedra, ki znaša 340m, propugnaculumi pa so skoraj po pravilu od jedra oddaljeni do 300m. To odstopanje morda lahko razložimo na dva načina. Prvi razlog so reliefne značilnosti – propugnaculum umeščen na Pistrov vrh bi varoval predvsem pred postavitvijo metalnih naprav, saj so ravno tu in okoli stolpa strateško zelo primerni položaji za obstreljevanje jedra gradu. Drug razlog pa bi morda lahko bil tudi sorazmerno pozen nastanek stolpa. Sicer za natančno datacijo zaenkrat ni podatkov. Stolp je omenjen šele leta 1359, vendar to ne pove nič o času njegovega nastanka. Verjetno je nastal najkasneje do leta 1288, ko se grad prvič neposredno omenja. Če predpostavimo, da je stolp nastal šele v 13. stoletju (neobičajno, vendar možno) bi lahko razdaljo 340m razložili tudi že z razvojem orožja oz. daljšim dometom kot v prejšnjih stoletjih.

Stolp pa je nedvomno imel tudi bivalno funkcijo. Če je šlo za primarno funkcijo utrdbe gre za gradiščansko utrdbo in ne za propugnaculum. V prid tej ideji govori tudi plato na zahodni strani. Pomožni objekti so mnogo bolj verjetni pri gradiščanski utrdbi (pri propugnaculih niso potrebni). Tudi možnost, da gre na zahodnem platoju za kasneje dozidano dodatno bivalno stavbo govori v prid gradiščanski utrdbi.

Dvodelnost zasnove pa kaže tudi na možnost kasnejše spremembe primarne funkcije. V tem primeru bi šlo najprej za propugnaculum, nato pa bi se primarna funkcija spremenila v bivalno. Podoben primer poznamo na Turjaku. Podobno velja v primeru, da je plato ostanek obleganja – tu bi propugnaculum oz. gradiščanska utrdba po zavzetju dobila funkcijo oblegovalnega gradu za čas obleganja.

Vuzenica je zelo zanimiv primer, ki zaenkrat odpira več vprašanj kot ponuja odgovorov. Zaenkrat bom utrdbo zelo preliminarno označil kot propugnaculum, vendar poudarjam, da so za bolj zanesljivo opredelitev potrebne dodatne raziskave.


Viri:

Gradovi.net (b.d.). Vuzenica (grad). Dostopano 1.7.2021 na http://www.gradovi.net/grad/vuzenica_grad

Dodaj odgovor