Na Turjaku imamo dve stavbi – grad (zgornji) Turjak, ki doživlja prenovo in t.i. stari grad oz. Spodnji Turjak. Slednji je v razvalini. Oznaka “Stari grad” je zavajajoča, podobno kot pri dislocirani utrdbi gradu Osterberg in še kje ter nikakor ne pomeni, da je spodnji grad starejši. Tu bom uporabljal oznaki grad Turjak in Spodnji Turjak.

Grad Turjak (Fotografijo posredoval Igor Sapač)

Kot drugi gradovi je tudi grad Turjak doživljal prezidave, svojo podobo, kot jo poznamo danes pa je dobil v 17. stoletju. Kasnejše predelave niso več bistveno vplivale na zasnovo gradu (Sapač, 2020)

Grad v sebi še skriva srednjeveško jedro, ravno tako je srednjeveški tudi Spodnji Turjak. Tu bo za nas bolj pomemben Spodnji in odnos med obema stavbama.

Oba Turjaka na Valvasorjevem bakrorezu

Grad Turjak je zanesljivo stal že pred sredino 12. stoletja, možen pa je nastanek že v šestdesetih letih 11. stoletja. Tu sta že vsaj od 1220 živeli dve po Turjaku imenovani rodovini – ena visokoplemiška in druga gradiščanska oz. ministerialska. (Sapač, 2020, str. 696). Zadnji član visokoplemiške rodovine je umrl verjetno kmalu po letu 1249, ministeralska rodovina pa je prevzela manjši del turjaške posesti (vključno s Turjakom). Večji del posesti so podedovali Ortenburški. (https://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi131739/)

Odveč bi bilo pričakovati, da bi obe rodovini živeli skupaj v isti stavbi, ki je imela takrat verjetno le pet prostorov. (Sapač, 2020, str. 696). Že to dejstvo kaže, da je bila že takrat nedvomno potreba po dodatni stavbi za bivanje gradiščanov. Dodatno to utemeljuje tudi razlika v statusu obeh rodovin, vprašanje morebitne sorodstvene povezanosti pa je za odnos med stavbama nepomembno.

Grad Turjak (spodaj) in Spodnji Turjak (zgoraj). Poskus rekonstrukcije, sredina 13. stol. (Sapač, Str. 915)

SPODNJI TURJAK – OPIS

Jedro Spodnjega Turjaka je sestavljeno iz skoraj popolnega kvadrata približno 12x12m, na vzhodni strani pa je še približno 20m dolg trapez, ki se na vzhodu zaključi s širino 8m.

Domnevno je v jedru Spodnjega gradu najprej stal kvadratni izpostavljeni stolp okvirnih dimenzij 10x10m, s približno 2m debelimi zidovi v spodnjem delu. Na vzhodni strani naj bi z umetno izravnavo nastal plato dolg 20m in širok 10 do 8m. Tu naj bi bila še dva prečna jarka, plato pa morda sprva zavarovan s palisado. Na platoju bi lahko stalo pomožno poslopje, npr. hlev. (Sapač, 2020, str. 698).

Sredina 13.stol in druga polovica 14. Stol. (Sapač, 2020, str. 917)

Nedavno so na lokaciji izvedli georadarske meritve, ki so dale zanimive rezultate. V zahodnem delu zasnove (tam, kjer je domnevno prej stal izpostavljeni stolp) se je pod zemljo pokazal zid v dolžini 10m, ki poteka vzporedno s severnim zidom in je od njega oddaljen 4m. Odkrit je bil tudi zid, ki poteka vzporedno z južnim in je od njega oddaljen 1,5m, poleg tega pa še zid tik ob severnem zidu, ki je ravno tako dolg 10m. (Štok, 2017, str. 28). Rezultati kažejo na objekt dolžine 10m, predeljen na dva prostora.

Georadarska matrica; izometrija odbojev pokopanih struktur (Štok, 2017, str. 65).

POSKUS DATACIJE STOLPA

Stolp je nedvomno nastal pred 1220, ko je na njemu že prebivali turjaški ministeriali. Verjetno pa so stolp postavili že pred koncem 12. stoletja, najverjetneje v 14. stoletju pa ga nadomestili s širše koncipirano bivalno stavbo (Sapač, 2020, str. 697), ki je danes ohranjena v razvalini. Leta 1444 se Spodnji Turjak omenja kot “stari” – das alt hauss. Takrat je bil očitno že opuščen, oznako Stari grad pa so pričeli uporabljati po opustitvi (Predovnik, 2020, str. 248)

Domneva, da bi stolp stal preden so zgradili grad Turjak (zgornji) ni utemeljena. (Sapač, 2020, str.700).

Do tako obširne prezidave je verjetno prišlo po poškodbah v boju z Ortenburžani leta 1314, dodaten razlog pa gre iskati v številčnosti ministerialov, ki so živeli na Turjaku. Tako se leta 1317 omenjajo kar štirje bratje Herbard, Oton, Friderik in Herand, leta 1318 pa se omenjata Zgornji in Spodnji Turjak (Sapač, 2020, str. 709).

Iz navedenega je možno sklepati, da je bil stolp porušen v napadu ali pa vsaj tako močno poškodovan, da so ga pred letom 1318 porušili in namesto njega pozidali novo bivalno stavbo. Glede na tanke zidove stavba ni mogla presegati višine dveh nadstropij. (Sapač, 2020, str. 710).

Glede zasnove druge gradbene faze sta možni dve interpretaciji:

  1. Ena velika bivalna stavba

Prva možnost je, da je bivalna stavba obsegala celotno jedro utrdbe v izmeri okvirno 30x12m. V prid temu govori predvsem dejstvo, da je predelni zid,ki jedro ločuje na zahodni in vzhodni del debel le 50cm. Ostali obodni zidovi so debeli okrog 1m. Poleg tega omenjeni zid z obodnim zidovjem ni povezan. (Predovnik, 2020, str. 267)

  1. Bivalna stavba z odprtim dvoriščem

Ta možnost domneva, da je bila bivalna stavba v zahodnem delu v izmeri cca. 16x12m, vzhodni del jedra pa naj bi bil odprto dvorišče. Tako bi bila zasnova pravzaprav manjši obodni grad. (Predovnik, 2020, str. 267).

Domneva odprtega dvorišča temelji predvsem na rezultatih georadarskih meritev in sicer na dejstvu, da je bilo v zahodnem delu odkritih več zidov, vzhodni pa je relativno prazen. (Predovnik, 2020, str. 267)

Vendar pa je ta interpretacija manj verjetna. To lahko utemeljim na osnovi istih georadarskih meritev. Če se osredotočimo na tri vzporedne zidove ugotovljene z meritvami ugotovimo, da je prvi zid, ki poteka vzporedno ob južnem, od njega oddaljen približno 1,5m. Naslednji zid je od severnega oddaljen okvirno 4m, zadnji pa poteka tik ob severnem zidu.

Če bi šlo za notranje predelitve bivalne stavbe druge gradbene faze, bi dobili dokaj nenavadno sliko. Objekt, ki bi bil predeljen na tri prostore od katerih bi bil južni nenavadno ozek (1,5m). Poleg tega bi težko razložili razlog za zid, ki poteka tik ob severnem zidu.

Bolj verjetno je, da je severni od treh zidov starejši od obstoječega obodnega zidu. Če to predpostavko nadaljujemo proti jugu, bi bil južni od treh zidov ravno tako zunanji zid starejše faze, srednjega pa bi potem lahko označili kot predelnega. Tako dobimo sliko objekta dimenzij približno 10m, ki bi bil na sredi predeljen na dva dokaj enaka prostora. Upoštevaje še podatek, da so bili omenjeni zidovi zaznani v dolžini 10m in ne 16m, kolikor naj bi bila dolga bivalna stavba, je precej bolj verjetno, da so ti trije zidovi ostanek starejšega kvadratnega objekta velikega približno 10x10m. To posledično pomeni, da je domnevni prvotni stolp toliko bolj verjeten. S tem tudi ti trije zidovi pravzaprav ne pomagajo pri opredelitvi med eno veliko bivalno stavbo ali bivalno stavbo z odprtim dvoriščem. Zato se pri opredelitvi lahko opremo predvsem na podatek, da je prej omenjeni predelni zid debel le pol metra in ni strukturno povezan z obodnimi zidovi. Tako tanek zunanji zid bivalne stavbe si težko predstavljamo, zato je bolj verjetna interpretacija, da gre v resnici za predelni zid velike bivalne stavbe 30x12m.

Jedro Spodnjega Turjaka je od jedra gradu oddaljeno približno 210m, kar je še razdalja, ki omogoča medsebojno strelsko podporo. To vsekakor govori v prid obstoju propugnaculuma, ravno tako tudi težko dostopna lega. Stolp na tem mestu bi nadziral dostopno pot do gradu iz smeri zahoda. Upoštevaje navedeno in domnevne dimenzije prvotnega stolpa ga lahko brez zadržkov opredelimo, kot propugnaculum s sekundarno bivalno funkcijo.

Ker je možnost medsebojne strelske podpore in vizuelne komunikacije za funkcijo propugnaculuma ključnega pomena in spričo relativno nizke lege Spodnjega Turjaka v odnosu do Zgornjega je bilo to potrebno preveriti.

Analiza vidnega polja izpostavljenega stolpa (Avtor: Jošt Hobič)

Analiza vidnega polja je bila opravljena s parametrom višine 15m – to je simulirana višina opazovalca. Rezultat analize jasno pokaže, da se z lokacije domnevnega prvotnega stolpa nedvomno vidi Zgornji Turjak. Zanimivo je, da se s te višine vidi ravno približno do dela Zgornjega Turjaka, kjer je bila najstarejša stavba. Torej bi se s te višine nedvomno videlo vsaj zgornje nadstropje prvotnega Zgornjega gradu.

Stolp na lokaciji Spodnji grad je bil najbrž še nekoliko višji, kar pomeni, da vizuelna komunikacija ne bi predstavljala nobenih težav, enako velja za medsebojno strelsko podporo.

V drugi gradbeni fazi se situacija bistveno spremeni. Stolp nadomesti udobna plemiška rezidenca, primerljiva s palacijem na Zgornjem gradu. Posledično te faze ne moremo več označevati s propugnaculom ampak je primernejša oznaka gradiščanske utrdbe. Čeprav je izjemne velikosti pa Spodnjega Turjaka ne moremo več razumeti kot grad ampak kot gradu (zgornjemu) podrejeno dislocirano utrdbo.

S tem lahko turjaški obrambni sistem označimo kot enostaven – z eno dislocirano utrdbo. Posebno mesto v našem gradivu pa ima Spodnji Turjak, ker je utrdba v času svojega obstoja spremenila svoj osnovni značaj – najprej propugnaculum nato gradiščanska utrdba.


Avtor prispevka: Jure Smolinsky

Datum objave: 23.3.2021


VIRI:

PREDOVNIK Katarina (2020). Turjaška gradova v luči arheoloških raziskav. V Grad Turjak, prva knjiga. Castellologica Slovenica 2, Zgodovinski Inštitut Milka Kosa, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta. Založba ZRC, Ljubljana

SAPAČ Igor (2020). Arhitekturnozgodovinski oris gradu Turjak. V Grad Turjak, druga knjiga. Castellologica Slovenica 2, Zgodovinski Inštitut Milka Kosa, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta. Založba ZRC, Ljubljana

ŠTOK Kosta (2017). Uporaba Geografsko informacijskega sistema (GIS) za
analizo georadarskih meritev na Spodnjem gradu Turjak
. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Dostopano 18.4.2021 na https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=98117&lang=eng

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.