SINONIMI: Rogosnitzhof, Purgstall, Holleneggerhof
- Vrsta objekta
Utrjen dvor - Stanje
Sledovi v terenu, ohranjena klet - Datacija
pred 1466, verjetno vsaj v 13. stol.
- OE ZVKD
MARIBOR - EŠD
3834 - Naziv v RKD
Ptuj – mota v Rogoznici
LOKACIJA:
Naselje: Ptuj
Del naselja/ledinsko ime/naslov: Rogoznica, Cesta 8. avgusta 18 (prej Rogoznica 2)
Občina: Ptuj
Koordinate: 46,429117, 15,895953
Kataster: 700/8, k.o. Rogoznica
OMEMBE V VIRIH
Prva omemba: 1466 (Curk, 1975, str. 180)
Druge omembe: skozi ves čas so se lastniki relativno pogosto menjavali. Okrog 1500 se dvor imenuje “Holleneggerhof” po prejšnjem lastniku Rajnprehtu Holleneggerju. V urbarju samostana Göss se dvor imenuje “Burgstall” oz. “Purgstall” (Jontes, 2004, str. 100) kar morda kaže, da je bil takratni dvor opustel, morda še zaradi turškega vpada 1532.
Dvor se prvič omenja leta 1466. Takrat je Friedrich von Rat prejel Rogoznico v fevd od salzburškega nadškofa. Takrat je tu živel Matej Müller. Leta 1478 dvor podeduje Rajnpreht Hollenegger, že med 1479 in do 1492 mu sledi Hans von Saurau, nato družini Gleinz in Aspach. Leta 1528 sledi Jurij Herberstein, nato 1601 Hans Friedrich Herberstein. Leta 1632 dvor pridobi samostan Göss. Takrat je imenje obsegalo 67 podložnikov na območju Ptuja in Ormoža. Že leta 1645 sledi Polikarp Ptujski, potomec Herbersteinov, zatem 1655 Jurij Ölberger. Leta 1665 mu sledi Janez Khalhamer von Raunach in že 1667 Valentin Griesenauer. Nato 1674 Franc Jurij von Helfenberg in dve leti kasneje njegov brat Friedrich Jurij von Helfenberg. Slednji je leta 1680 umrl na Ptuju zaradi posledic kuge in je, skupaj z ženo, pokopan v kripti minoritskega samostana na Ptuju. Takrat dvor prevzame Maria Katarina Collambian roj. Stich, za njo pa grof Jakob Ernest von Leslie, ki je dvor prenehal vzdrževati in ga pustil propadu. Leta 1723 se omenja še grof Leopold Leslie. Okrog leta 1750 si je neki tlačan na ostankih vinske kleti, ki je bila še ohranjena, zgradil hišo. Vidni so bili tudi še ostanki starega zidovja. Ta tlačan je bil Matija Golob in od takrat je dvor v neplemiških rokah. Hiša je še danes v lasti njegovih potomcev (rodbina Tement). (Dangel, b.d.).
Čas nastanka dvora ni znan, saj starejše listine niso ohranjene. Spričo same zasnove pa lahko prvotni dvor brez večjih zadržkov postavimo še v srednji vek. Izkopali so globok krožni jarek, ki ga je napajala voda iz potoka Rogoznica, material pa nasuli na notranjo stran in dobili umetno kopo na kateri so postavili dvor. V tej obliki gre za tipično moto – arhitekturni tip razširjen po celi Evropi. Pri nas so mote gradili predvsem v ravninskih delih, večinoma pa je šlo za manjše fevdalne postojanke – utrjene dvore in ne gradove. Nastajale so predvsem med 11. in prvo polovico 13. stoletja, zato je smiselna domneva, da je tudi Rogoznica nastala nekje v tem obdobju. Podobna mota je v Razvanju pri Mariboru – Kosova gomila.
Dvori v okolici Ptuja so bili večkrat uničeni in obnovljeni. V času nevarnosti so jih uničili Ptujčani sami. Tako je leta 1445, v času madžarskega vpada, grajski poveljnik Viljem Reisperger dal uničiti predmestja in dvore, da ne bi nudili zavetja sovražniku. Zaradi turške nevarnosti se je podobno zgodilo leta 1532 in spet 1664 (Curk, 1975, str. 180). Ni sicer znano v kolikšni meri so ti dogodki prizadeli tudi Rogoznico, vendar zelo verjetno dvoru niso prizanesli.
Kopa je bila na vrhu obdana z zidom znotraj katerega je stalo več stavb. V nekem obdobju naj bi bil dvor v Rogoznici z zidom celo povezan s ptujskim obzidjem. V času kuge leta 1680 je bila pri dvoru postavljena posebna straža, katere naloga je bila opozarjanje pred kugo. Sedanja stanovalka Angela Tement roj. Kramberger pa se iz svojega otroštva še spominja kako so z vozovi odvažali kamenje iz zidov (Dangel, b.d.).
Danes je od zasnove prepoznavna osrednja kopa, dobro so vidni tudi ostanki jarka. Na avstrijskem vojaškem zemljevidu je jarek označen napolnjen z vodo. Ali je bilo to realno stanje ali so le prikazali možnost napolnitve jarka je nemogoče reči z neko stopnjo gotovosti. Na franciscejskem katastru jarek ni označen.
Dvor je bil opuščen konec 17. stoletja, sredi 18. stoletja pa si je Matija Golob na ohranjeni stari kleti pozidal hišo. Ta hiša, sicer s kasnejšimi predelavami, stoji še danes, ohranjena je tudi še omenjena klet, ki je še vedno v uporabi.
Oboki so iz opeke in so verjetno nastali najkasneje v 17. stoletju, za starost samih zidov pa bi bile potrebne stavbne analize. Morda bi klet lahko povezali s samostanom Göss, ki je imel v okolici Ptuja precej vinogradov. Mlin, ki je do nedavna stal v bližini in je označen na franciscejskem katastru in na avstrijskem vojaškem zemljevidu je žal podrt. Verjetno je mlin na tem mestu že od kraja sodil v posest dvora. Stavba mlina je še vidna na ortofoto posnetku DOF 2009-2011, na DOF 2012-2014 pa stavbe ni več. Stal je na parceli 721/3, k.o. Rogoznica.
STANJE V REGISTRU
Območje dvora je v registru vnešeno pod EŠD 3834. Zaščiteno je kot arheološko najdišče, območje pa zajema osrednji plato, jarek in nepisredno okolico. Območje mlina je izven registriranega območja (Stanje na dan 29.10.2021).
Avtor prispevka: Jure Smolinsky
Datum objave: 30.10.2021
VIRI:
CURK Jože (1975). Fevdalna arhitektura na ozemlju ptujske občine. V Ptujski zbornik, letnik 4, št. 1. Založba Obzorja, Maribor. Dostopno na URN:NBN:SI:DOC-2NAPCH3N na http://www.dlib.si
DANGEL James R., MUNDA Doris (b.d.). The Manor at Rogoznica (Ragosnitzhof or Purgstall in German). Dostopano 28.10.2021 na http://www.dangel.net/SLOVENIA/ManoratRogoznica.html
JONTES Günther (2004). “1782 sünd wir aufgehoben worden”
Die Chronik des Benediktinerinnenstiftes Göß. Obersteirischer Kulturbund, Leoben
