SINONIMI: Lanšperk, Rabensberg
Grad je bil v posesti krške škofije, na njem pa so prebivali njihovi ministeriali ranšperški vitezi. Grad se neposredno omenja šele leta 1355, stal pa je najbrž že v 12. stoletju. Leta 1452 so grad požgali oz. porušili Celjani in kot kaže ni bil več obnovljen (Gradovi.net, b.d.).
Od gradu so ohranjene razvaline, za temo te strani pa je pomembno, da je na sosednjem vrhu v zahodni smeri še ena utrdba.
Na LIDAR posnetku je dobro viden jarek trikotne oblike, na zahodni strani dodatno okrepljen še z enim jarkom. Znotraj jarka se sluti pravokoten objekt dimenzij cca. 17x9m, nanj pa je na JZ strani prislonjen kvadrat približnih mer 8×8. Lahko gre tudi za ostanek manjšega stolpa.
Oddaljenost od jedra znaša približno 300m, kar je na skrajnem robu oddaljenosti za klasičen propugnaculum. Lokacija na vrhu hriba Likastok je v odnosu do gradu strateška. Direktno strelsko podporo sicer komaj omogoča, bi pa utrdba na tem mestu učinkovito preprečevala postavitev metalnih oblegovalnih naprav.
Velikost osrednjega objekta, ki je omogočala bivanje, pa govori v prid gradiščanski utrdbi. Možno je tudi, da stavba ni bila pozidana iz enega liva, ampak je doživela prezidave, podobno kot gradiščanski utrdbi pri gradu Turjak ali gradu Osterberg.
Utrdbo bom zaenkrat opredelil kot gradiščansko, v prid temu govori tudi listina iz leta 1228, kjer se poleg Odalskalka Ranšperškega omenja njegov spremljevalec Herman – “Wlscalcus et miles suus Hermannus in Rauensperch” (Gradovi.net, b.d.). Ni nemogoče, da je Herman živel ravno tu. Če upoštevamo to domnevo bi lahko nastanek utrdbe postavili pred leto 1228, opuščena pa je bila najkasneje v 15. stoletju – skupaj z jedrom gradu.
Dodatno o povezanosti obeh utrdb govori ljudsko izročilo, ki pravi da naj bi bila nekdaj grad in Likastok povezana z usnjenim mostom. Zaradi tega mostu naj bi se hrib prvotno imenoval Leder štok. Praktično ni verjetno, da bi tak most res obstajal, je pa zanimiva beseda “štok”. Ta običajno označuje preprostejše dvore ali dvorce pozidane na pravokotni osnovi. Druga različica zgodbe pa govori o tlakovanih poteh med obema vrhovoma. (Gradivi.net, b.d.).
Osebno domnevam, da je obstajala še ena dislocirana utrdba na vzhodni strani in sicer na koti 490, južno od kmetije Žnidar. Z vidika strateške izrabe terena bi bila tam skoraj nujna. Z lokacije bi lahko nadzirali cesto proti Lembergu in vidno polje gradu občutno podaljšali tudi proti jugu in jugovzhodu.
Možnost utrdbe na tej lokaciji povečuje tudi LIDAR posnetek.
Glede na vse navedeno lahko Ranšperk uvrstimo med enostavne utrdbene sisteme z eno (potencialno dvema) dislocirano utrdbo.
Avtor prispevka: Jure Smolinsky
Datum objave: 23.3.2021
VIRI:
Gradovi.net (b.d.). Ranšperk/Lanšperk (grad). Gradovi.net. Dostopano 4.4.2021 na http://www.gradovi.net/grad/ransperk_lansperk_grad
