- grad Ploštanj
Grad je verjetno že stal v 12. stoletju, kot krški fevd pa so ga upravljali Ploštanjski. Za temo te strani je pomembno, da se leta 1265 skupaj omenjata dva Ploštanjska (Voschalk in Albreht), podobno 1341 Sigmar in Nikel Ploštanjska, ko sta grad prodala Sweikerju in Henriku Gundolfinškemu. Leta 1366 se omenjata Konrad in Henrik Landauska. Grad naj bi uničili Turki (Gradovi Slovenije, b.d.).
2. Piškov hrib
Južno od Šentjurja se nahaja vas Vodruž. Nad zaselkom Ravne je Piškov hrib, kjer so na LIDAR-ju dobro vidni ostanki pravokotne stavbe dimenzij okvirno 13x8m. Utrdba je bila zavarovana z jarkom, ki je na jugu še dobro prepoznaven.
3. Puše
270m vzhodno od Piškovega hriba je vzpetina Puša. Na njej so ravno tako jasno prepoznavni ostanki manjše utrdbe. Viden je predvsem ovalni jarek, na vrhu pa je stala osrednja stolpasta stavba.
POSKUS OPREDELITVE UTRDB
Jedro gradu (lokacija A) je postavljeno tako, da lahko nadzira predvsem severno stran t.j. proti Šentjurju. Zgodovinski viri nam povedo, da sta bila na gradu pogosto istočasno dva pripadnika iste rodbine. Po LIDAR-ju sodeč je bila osrednja bivalna stavba (palacij) gradu Ploštanj velika približno 14x10m, kar je premalo, da bi tu normalno lahko bivala dva “enakovredna” viteza. Posledično lahko utemeljeno sklepamo, da je obstajala potreba po dodatnem bivališču. Kot kaže na samem gradu namreč ni bilo še ene bivalne stavbe oz. ni bil urejen kot ganerb, ampak je šlo za klasičen obodni grad z enim palacijem. Tako je obstoj dislocirane gradiščanske utrdbe zelo verjeten.
Na prvi pogled sta lokaciji Piškov hrib in Puše od gradu precej oddaljeni, primerno lokacijo bi, glede na teren, brez težav našli bližje gradu. Tako, da izbor lokacij deluje neobičajno. Če pa upoštevamo tedanje cestno omrežje pa postane popolnoma logičen. Kot rečeno jedro gradu “vidi” predvsem proti Šentjurju, južneje pa je potekala cesta skozi vasi Šentrupert in Vodruž in se nekje pri vasi Jakob pridružila cesti, ki je potekala iz Planine pri Sevnici, mimo Kostrivnice do Jakoba in nato proti severu do Šentjurja. Cesto od Jakoba proti Šentjurju nadzira grad Rifnik, ki je bil tesno povezan s Ploštanjem.
Izbrana lokacija na Piškovem hribu pa je naravnost idealna za nadzor ceste skozi Vodruž. Utrdbo na Piškovem hribu tako lahko opredelimo kot gradiščansko z dodatno funkcijo nadzora nad cesto in opozarjanja jedra gradu na morebitno nevarnost s te strani. Zanimivo pa je, da neposredno vizuelno komunikacijo med jedrom in Piškovim hribom ovira hrib Mala Resevna. Ta problem bi lahko rešili s postavitvijo stražnega stolpa ali opazovalnice na Mali Resevni, vendar pa so našli boljšo rešitev – utrdbo na hribu Puše, ki je od Piškovega hriba oddaljena 260m proti vzhodu. Ta zamik proti vzhodu je omogočil, da se “obide” vizuelno oviro Male Resevne in omogočil komunikacijo z jedrom. Opredelitev te utrdbe pa je nekoliko bolj težavna, saj je slabše ohranjena kot tista na Piškovem hribu. Obe utrdbi sta si lahko nudili medsebojno strelsko podporo in hkrati pokrivali dostopno pot do jedra gradu. Potreba po vizuelni komunikaciji bi sicer dopuščala stražni stolp, vendar je premočno utrjen. Najverjetneje imamo opravka s še eno gradiščansko utrdbo, saj prostor omogoča dovolj veliko stavbo. V tem primeru bi verjetno en od pripadnikov rodbine Ploštanjskih živel na Piškovem hribu (zdi se, da je utrdba pomembnejša kot ta na hribu Puše), tu pa je bilo verjetno bivališče njim podrejenega ministeriala.
Zaenkrat lahko obrambni sistem Ploštanja opredelimo kot enostavni obrambni sistem z dvema gradiščanskima utrdbama.
VIRI:
Gradovi Slovenije (b.d.). Ploštanj (Blumenstein). Dostopano 4.6.2021 na https://gradovislovenije.si/project/plostanj-blumenstein/
