SINONIMI: Ostri vrh, Sostro

Valvasor navaja, da je bil grad zgrajen že leta 1015, večina sodobnih zgodovinarjev pa nastanek gradu postavlja v sredino 12. stoletja, torej v čas naraščanja moči Spannheimov. Prva omemba gradu je iz leta 1256.

Lokacija grajskega jedra je nekoliko problematična. V strokovni literaturi je ponavadi lociran na vrh Stari grad, kjer so ohranjene skromne razvaline (v registru dediščine pod EŠD 17319). Ta opredelitev lokacije gradu Osterberg pa je napačna. Grad je namreč stal na severnem robu Kašeljskega hriba, na mestu kasnejše vile. Domačini lokacijo imenujejo Grad (Grilc, 2005, str. 268) Lokacija je v Registru nepremične kulturne dediščine pod EŠD 17227. Napako pri lociranju gradu lahko pripišemo dvem dejstvom. Prvo je zavajajoče ime vrha Stari grad, drugo pa je Valvasorjev opis lokacije gradu na “visokem in strmem hribu”. Ta opis na prvi pogled res bolj ustreza lokaciji Stari grad, vendar že Valvasorjev bakrorez razvalin gradu Osterberg pokaže drugačno sliko.

Osterberg na Valvasorjevem bakrorezu (Grad Ostri vrh, 2015)

Umestitev lokacije gradu Osterberg na lokacijo Grad in ne na lokacijo Stari grad je zelo dobro utemeljil Viktor Grilc (Grilc, 2005), zato se tu podrobneje v to ne bom spuščal in bom le na kratko povzel njegove argumente.

Lokacija Grad geografsko ustreza Valvasorjevemu bakrorezu, kar je za lokacijo Stari grad nemogoče trditi. Grilc lokacijo dodatno utemeljuje še z Jožefinskim vojaškim zemljevidom in ohranjenimi načrti vile, ki jasno kažejo, da so ob izgradnji vile ohranili eno staro steno. Tej analizi lahko le pritrdim in jo dodatno podkrepim z dejstvom, da je bila zasnova utrdbe na lokaciji Stari grad enostavno preskromna, da bi jo lahko imenovali grad, poleg tega pa tudi arhitekturno ni skladna z Valvasorjevim bakrorezom. Na njem je upodobljena širša zasnova, kot jo lahko prepoznamo na Starem gradu. Dodaten argument je tudi zelo majhna debelina sten osrednjega objekta na Starem gradu – ta v kletnem delu znaša “pičlih” 80 cm, v nadstropju pa le 60cm. To je enostavno premalo, tako tanke stene “pravega” gradu bi bile unikum. Na bakrorezu je opaziti tudi, da je grad obsegal vsaj dve nadstropji poleg pritličja oz. kleti. Še vsaj eno zidano nadstropje nad debelino zidu le 60 cm pa si je res težko predstavljati. Poleg tega je vrh Starega gradu majhen in ni prostora za tako razsežno zasnovo kot jo je upodobil polihistor. Po drugi strani pa je na lokaciji Grad razpoložljivega prostora dovolj.

Upam, da je s tem dilema o lokaciji gradu Osterberg dokončno razrešena. To pomeni, da imamo opravka z gradom Osterberg na lokaciji Grad in njegovo dislocirano utrdbo na lokaciji Stari grad.

Lokacija gradu Osterberg na LIDAR-ju (Spletni pregledovalnik Registra kulturne dediščine, SVF vizualizacija, Ministrstvo za kulturo)

Od srednjeveškega gradu Osterberg ni ostalo veliko, tako da ga je stavbnozgodovinsko težko podrobneje opredeliti. V sklopu vile je ohranjen le en zid, ki sega približno 10m v višino in 10m v dolžino. Nanj je 1789 baron Erberg prislonil stavbo počitniške vile. Zid je v kletnem delu debel 100-120cm, v zgornjem delu pa 60-80cm (Grilc, 2005). Poleg tega je delno zaznaven le še ostanek jarka. Glede na skromnost ostankov je nemogoče vlogo zidu zanesljivo uvrstiti v zasnovo samega gradu. Po Valvasorjevi upodobitvi in po dimenzijah samega areala pa kaže, da je šlo najverjetneje za obodni grad.

Na vrhu Stari grad je situacija bolj prepoznavna. Ohranjena je razvalina pravokotnega dvoceličnega objekta dimenzij 13,5 x 7m. Debelina zidov znaša 80cm v kletnem delu in 60cm v nadstropju (Grilc, 2005). Objekt je bil enonadstropen, možno je, da je imel še leseno nadstropje oz. zidano v predalčni gradnji. Dodatno je bil zavarovan z jarkom in verjetno palisado ali zidom, vhod pa z manjšim zidanim vhodnim stolpičem. Lokacija nudi odličen razgled in ščiti dostop do jedra gradu z juga – po grebenu Kašeljskega hriba. Stavba je v pravnem prometu nastopala skupaj z gradom – v virih se večkrat omenja Burgstall skupaj z gradom. Tako se 1348 omenja “vest und burgstall”, podobno leta 1548 in 1567 kot “burgstall und geschloss” (Grilc, 2005). Že to, da se na tak način omenjata skupaj dokazuje, da gre za povezanost obeh lokacij in nesamostojnost Starega gradu. Iz omembe l.1348 lahko sklepamo tudi, da je bila ta utrdba verjetno opuščena že v 14. stoletju. Glede na način same omembe ni najbolj verjetno, da bi bila označba burgstall ime stavbe zaradi lokacijske kontinuitete s starejšim gradiščem. Potem bi v listinah bržkone pisalo “vest Osterberg und turn Burgstall” ali kaj podobnega. Na lokaciji je bilo odkritih nekaj fragmentov keramike datirane med 14. in 15. stoletje (Kutnar, 2016, str. 33).

Lokacija Stari grad na LIDAR-ju (Spletni pregledovalnik Registra kulturne dediščine, SVF vizualizacija, Ministrstvo za kulturo)

Da na tej lokaciji ni bilo gradu smo že ugotovili, potrebna pa je reevaluacija vloge te utrdbe.


Že sama oddaljenost od jedra gradu kaže, da ne gre za propugnaculum, saj je ta prevelika (1 km), da bi omogočala medsebojno strelsko podporo. Tanke stene tudi pričajo, da objekt ni bil močno utrjen, imel pa je dovolj veliko površino, da je omogočala bivanje. Hkrati lokacija nudi odličen razgled, možna je bila direktna vizuelna komunikacija z gradom.

Tako opredelitev primarne funkcije v tem primeru ni tako enostavna in vprašanje je ali gre za gradiščansko utrdbo ali večji, bolj diferenciran stražno-opazovalni stolp.

Zato je potreben dodaten premislek. Osrednji objekt ni nastal iz enega liva ampak je bil zgrajen v več fazah. V prvi gradbeni fazi so zgradili približno kvadraten objekt (na spodnjem tlorisu pod oznako 1a), kasneje pa prizidali prizidek (2c). Dodatno so objekt utrdili z vhodnim stolpičem (4b) in zidom ali palisado (7a, 7b) (Kutnar, 2016).

Tloris utrdbe na Starem gradu (Kutnar, 2016, po Grosman, 2007)

Upoštevaje odlično razgledno lego in zasnovo prvotnega objekta bi lahko utrdbo označili kot stražno-opazovalni stolp. Po drugi strani pa je površina stolpa za stražni stolp sorazmerno velika (cca.7×7,5m) in bi načeloma lahko omogočala bivanje. To še posebej velja v zadnji fazi utrdbe, kjer dodaten vhodni stolpič in obzidje povečujeta verjetnost, da gre za bivalno utrdbo.

Tako bom Stari grad zaenkrat preliminarno označil kot gradiščansko utrdbo gradu Osterberg, vendar pa vprašanje dokončne opredelitve objekta puščam odprto. Utrdba na Starem gradu je v našem spomeniškem fondu pomembna tudi zato, ker jasno kaže, da so tudi dislocirane utrdbe doživljale stavbnozgodovinski razvoj in niso bile nujno zgrajene v enem livu.

Obstaja dobra možnost, da se na kakšnem od vrhov na grebenu Kašeljskega hriba med jedrom in bivalno utrdbo skriva še kakšen stražni stolp ali vsaj opazovalnica. Poleg tega so na LIDAR posnetku lokacije Stari grad vidne terase, ki so najverjetneje ostanek utrjene prazgodovinske naselbine.

Na osnovi ugotovitev o značaju obeh stavb sem 23.4.2020 na pristojno OE ZVKDS poslal pobudo za popravek obeh vpisov v registru dediščine.


Avtor prispevka: Jure Smolinsky

Datum objave: 21.3.2021


VIRI:

Grad Ostri vrh (2015). V Wikipedia: prosta enciklopedija. Dostopano 5.4.2021 na https://sl.m.wikipedia.org/wiki/Grad_Ostri_vrh

GRILC Viktor (2005). Prispevek k zgodovini gospostva Osterberg. Kronika, Letnik 53, št. 3. Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU. Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana. Dostopano 18.3.2021 na https://kronika.zzds.si/kronika/article/view/69

KUTNAR Marija (2016), Arheološka podoba spanheimskih gradov v okolici Ljubljane : diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Dostopano 20.4.2021 na https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=98059

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.