Sinonimi: Gibl, Zajčev grad (grad Kebelj), Zbegov grad (dvor Kebelj)
Grad se prvič posredno omenja l.1251, na njem so prebivali krški ministeriali imenovani po gradu (Gradovi.net, b.d.)
Grad se nahaja na vzpetini z dvema vrhovoma, ki v odnosu na okolico deluje kot nekakšen osamelec. Na zahodnem vrhu (812m n.m.) je grajsko jedro, katerega ostanki so v veliki meri že sesuti. Plato je danes izravnan in brez arheoloških raziskav ni možno zanesljivo ugotoviti nekdanje tlorisne zasnove. Jedro je na eni strani zavarovano s prepadnimi stenami, na drugih treh pa ga obdaja zunanji jarek v obliki podkve. Ohranjeni so še sledovi notranjega, prečnega jarka, ki je delil predgradje od jedra gradu. Na vzhodnem vrhu je v razvalini ohranjen okrogel stolp. Ohranjen zid je visok okoli 10m in sega do višine 2 nadstropij, prvotno je bil stolp visok okoli 20m. Debelina zidu znaša prek 2m, zunanji premer znaša 11m, notranji pa 9m. Stolp je bil dodatno zavarovan z dvema jarkoma in nasipom med njima, ki je ohranjen do višine 3m. Stolp je imel vhod urejen v nadstropju, ohranjenih je nekaj svetlobnih lin in tramovnic (Stopar, 1991).
Stolp je od jedra gradu oddaljen približno 140m, očitno je bil močno utrjen. Razmerje debeline sten proti notranjemu prostoru se približuje razmerju 1:2. Zgrajen je iz lomljenca, zidava je sicer neurejena, vendar kaže željo po plastenju. To gradnjo stolpa postavlja še v romansko dobo.
Stolp ima primarno fortifikacijsko funkcijo, je strateško umeščen v prostor in je ustrezno oddaljen od jedra gradu, da ga lahko brez zadržkov uvrstimo med tipične propugnaculume. Imel je klasično vlogo dopolnitve obrambe in tudi opazovalno funkcijo, saj je dopolnjeval vidno polje gradu predvsem v smeri vzhoda. Notranje dimenzije stolpa so dovolj velike, da je omogočal tudi bivanje – to dodatno dokazujejo ohranjene okenske odprtine v drugem nadstropju. Zanimivo je tudi izročilo, saj stolp imenujejo tudi “Lukturn”, ker naj bi z njega vitezi “lukali” t.j. kukali oz. prežali. Drugo ime za stolp pa je še bolj zanimivo – “Mučeniški stolp”, kar kaže, da bi bila lahko v stolpu urejena tudi mučilnica (TIC, b.d.)
Pravzaprav je Kebelj “šolski” primer enostavnega sistema z eno utrdbo – propugnaculom. Ravno ta stolp je v slovenskem dediščinskem fondu zelo pomemben zaradi dveh razlogov. Prvi je sorazmerno dobra ohranjenost, kar za večino drugih primerov žal ne velja. Drug razlog pa je, da je ravno tu tako dobro ugotovljiva multifunkcionalnost objekta. V prvi vrsti obrambna, hkrati pa je omogočal bivanje in opravljal tudi funkcijo stražno-opazovalnega stolpa, verjetno pa je bila tu urejena tudi ječa z mučilnico.
Zelo podobni primeri sistemov s propugnaculom so še Vojnik, Celje s Friderikovim stolpom, Dravograd s Sodnim stolpom, Waldenberk…
Zaenkrat ni dokazov o drugih dislociranih utrdbah, možno pa je, da je vsaj na zahodni strani od gradu stala še manjša utrdba na koti 724 nad kmetijo Kokol. Tam je viden plato, kot kaže zavarovan z jarkom.
Če gre za srednjeveško utrdbo bo potrebno šele ugotoviti njen značaj in odnos do gradu Kebelj.
V bližini gradu stoji še ena grajska stavba, dvor Kebelj. Domačini ga imenujejo Zbegov grad, ki pa ga v obrambni sistem gradu Kebelj ne moremo šteti. Gre za stolpast dvor, ki ni bil utrjen. Dodaten argument, da ne sodita v isti okvir je še dejstvo, da je bil grad krški fevd (Gradovi.net, b.d.), dvor pa deželnoknežji (Gradovi.net, b.d.A).
Ne moremo pa izključiti dobrososedskega sodelovanja v smislu, da bi z dvora lahko opozorili grad na nevarnost ali se morda v primeru nevarnosti vanj tudi zatekli. V prid temu govori ljudsko izročilo, ki pravi, da naj bi bila povezana s podzemnim rovom (Gradovi.net, b.d.)
Avtor prispevka: Jure Smolinsky
Datum objave: 20.3.2021
Viri:
Gradovi.net (b.d.). Kebelj (Zajčev grad), Gradovi.net. dostopano 30.4.2021 na http://www.gradovi.net/grad/kebelj_zajcev_grad
Gradovi.net (b.d.). Kebelj (Zbegov grad), Gradovi.net. dostopano 30.4.2021 na http://www.gradovi.net/grad/kebelj_zbegov_grad
STOPAR Ivan (1991). Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji: Med Prekmurjem in porečjem Dravinje, 2. knjiga. Partizanska Knjiga, Ljubljana
TIC Slovenska Bistrica (b.d.). Zajčev in Zbegov grad. Dostopano 30.4.2021 na https://tic-sb.si/kaj-videti/kulturna-dedi%C5%A1%C4%8Dina/zaj%C4%8Dev-in-zbegov-grad-na-keblju.html
