Točna lokacija gradu še ni nedvomno ugotovljena, zato bo ta prispevek nekoliko bolj hipotetičen.

Domnevno naj bi grad stal na vrhu hriba Pungrt nad Igom. Marija Kutnar lokalizacijo gradu na vrh hriba utemeljuje zgolj na osnovi dobrega pregleda nad okolico. Tam je manjša okrogla kopa (Kutnar,2016, str. 12 – 14).

Pungrt na LIDAR posnetku (Spletni pregledovalnik Registra kulturne dediščine, SVF vizualizacija, Ministrstvo za kulturo RS)

Argumentacija takšne lokalizacije gradu na to kopo zgolj na osnovi vizuelnega nadzora pa je ne samo pomankljiva ampak zmotna, saj ne upošteva reliefnih značilnosti terena, ki so bile pri izboru lokacije gradu še kako pomembne. Ne upošteva tudi dimenzij kope, ki je enostavno premajhna za grad.

Hrib Pungrt je bolj ali manj okrogel, brez strmih pobočij. Že samo to dejstvo negira možnost obstoja gradu na vrhu hriba. Srednjeveški graditelji bi namreč izbrali naravno bolj zavarovano lokacijo. Na hribu je bila sicer obsežna utrjena prazgodovinska naselbina, vendar so bila pravila izbora lokacije gradu in prazgodovinskih naselbin drugačna, zato ne moremo pavšalno trditi, da bi bila lokacija ustrezna tudi za srednjeveški grad.

Upoštevanje reliefnih lastnosti hriba nam pokaže eno samo lokacijo na hribu Pungert, ki bi jo graditelji lahko izbrali za grad. S tem mislim na grebenast podaljšek na zahodni strani hriba.

Dvorec Ig na LIDAR posnetku (Spletni pregledovalnik Registra kulturne dediščine, SVF vizualizacija, Ministrstvo za kulturo)

Greben je danes na vrhu izravnan, na njem danes stoji dvorec Ig. Lokacija nudi dovolj prostora za obodni grad (kar je verjetna arhitekturna oblika) in je s treh strani zavarovana s strmim pobočjem. Na vzhodni strani pa bi lahko grad zavarovali z enim ali več jarki. Zelo podobno izbiro lokacije na grebenu ob robu prazgodovinske naselbine ima tudi Stari grad nad Otočcem.

Grad je najverjetneje res stal na tem hribu, zaradi navedenega pa ga gre iskati na mestu kasnejšega dvorca. Vprašanje pa je ali so grad v celoti podrli ali se kakšen del še skriva v današnjem dvorcu.

Upoštevaje dejstvo, da je jedro gradu lahko stalo le na mestu dvorca je potrebno lokacijo na kopi na vrhu hriba dodatno premisliti.

Kopa (vodohram) na vrhu hriba Pungert – LIDAR (Spletni pregledovalnik Registra kulturne dediščine, SVF vizualizacija, Ministrstvo za kulturo)

Razdalja med jedrom in kopo znaša okrog 200m, kar je primerna razdalja za medsebojno strelsko podporo. Sama kopa je okrogle oblike in na vrhu v premeru meri približno 10m. To je za grad odločno premalo, zelo dobro pa ustreza izpostavljenemu stolpu – propugnaculumu. Ta bi bil na tem mestu zelo smiseln tudi z vidika že omenjenega vizuelnega nadzora okolice, saj bi odlično dopolnil vidno polje gradu predvsem na vzhodno stran.

Kopa je nedvomno umetnega nastanka, gre za vodohram. Možno pa je, da bi tu prej stal srednjeveški propugnaculum. Za tak stolp bi bilo v tem primeru nasutje umetne kope zaradi enostavnosti dostopa zelo smiselno.


Avtor prispevka: Jure Smolinsky

Datum objave: 23.4.2021


VIRI:

KUTNAR Marija (2016), Arheološka podoba spanheimskih gradov v okolici Ljubljane : diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Dostopano 20.4.2021 na https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=98059

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.