UVOD:
Gradovi so stavbni kompleksi pri katerih se prepleta več funkcij – obrambna, bivalna, upravnogospodarska… Že desetletja so predmet raziskovanja različnih ved, vendar pa so bile bolj ali manj vse dosedanje raziskave osredotočene na grajska jedra, ostale sestavine gradov pa so do neke mere spregledane. Tako lahko pri nekem gradu sorazmerno dobro poznamo njegov izgled, stavbni razvoj in podobno, malo pa vemo o predgradjih, izpostavljenih stolpih in drugih spremljajočih objektih. Vse skupaj pa tvori obrambni sistem posameznega gradu.
V zadnjem času se odkriva vedno več utrjenih objektov izven grajskih jeder, ki pa (vsaj večina) še niso ustrezno raziskani in ovrednoteni. Zato bom v tem prispevku skušal na konkretnih primerih predstaviti te objekte, razjasniti njihovo funkcijo in jih tipološko klasificirati.
V prispevku bom zaradi večje jasnosti namesto besede grad, kot jo poznamo, uporabljal izraz “grajsko jedro”. To pa na tem mestu ne pomeni le najstarejšega dela gradu, kot je to običajno v literaturi, ampak skupek vseh objektov na osrednji lokaciji gradu. Analize stavbnozgodovinskega razvoja namreč presegajo okvir in namen tega prispevka, zato se tu (razen izjemoma) ne bom ukvarjal s posameznimi stavbnimi fazami in njihovem zaporedju. Beseda grad pa v tem prispevku pomeni grad kot celota, torej osrednji grajski kompleks (jedro) skupaj z vsemi podrejenimi utrdbami, predgradjem ipd. Pod izrazom “obrambni sistem” razumem jedro gradu skupaj z ostalimi obrambnimi sestavinami – podrejenimi dislociranimi utrdbami in morebitnimi drugimi ovirami.
Poskus klasifikacije bo temeljil predvsem na funkciji oz. vlogi posamezne utrdbe znotraj obrambnega sistema gradu. Določanje funkcije posameznega objekta ni vedno enoznačno, saj so stavbe običajno opravljale več funkcij – obrambna, bivalna, opazovalna ipd. Zato skušam na vsakem primeru stavbo klasificirati po njeni primarni funkciji. Tako na primer pri izpostavljenih stolpih – propugnaculih ni težko ugotoviti primarno obrambne funkcije že po arhitekturnih lastnostih in drugih vidikih, medtem ko pri drugih to ni vedno tako enostavno. Pri vseh pa pod primarno funkcijo razumem tisto, ki je odločilno vplivala na zasnovo objekta in njegovo umestitev v prostor v odnosu do jedra gradu.
Med dislocirane utrdbe ne prištevam morebitnih dvorov v bližini gradov (npr. stolpasti dvor Kebelj ipd.). Dvor je že v osnovi neutrjeno bivališče in jih zato ne uvrščam med sestavne dele grajskega obrambnega sistema. Običajno so bili dvori tudi upravna središča manjših imenj in so lahko v pravnem prometu nastopali samostojno. To pa ne velja za dislocirane utrdbe, ki so bile praviloma neposredno podrejene gradu in so bile pravzaprav tudi del ene gospodarske celote.
V prvem delu prispevka bom tako predstavil vrste dislociranih utrdb, v drugem delu pa obrambne sisteme gradov na konkretnih primerih. Obrambne sisteme delim na enostavne (jedro + ena ali dve dislocirani utrdbi iste vrste) in kompleksne, kjer se poleg jedra gradu pojavlja več podrejenih utrdb različnih vrst.
Namen prispevka je postaviti nekakšen okvir za razumevanje gradov kot širših obrambnih sistemov kot je le jedro gradu, predvsem pa tudi spodbuda za prihodnje raziskave tako s področja arheologije, kastelologije pa tudi zgodovine. Prepričan sem, da bodo prihodnje raziskave pokazale še več tovrstnih utrdb in dopolnile vedenje o teh, ki so predstavljene v tem prispevku.
– POSKUS KLASIFIKACIJE DISLOCIRANIH UTRDB
– OBRAMBNI SISTEMI
– ZAKLJUČNE MISLI
PRIMERI OBRAMBNIH SISTEMOV
ENOSTAVNI OBRAMBNI SISTEMI
- DOBRENJ
- DRAVOGRAD
- GAMBERK
- IG
- KAMNICA
- KEBELJ
- MAJDBURG? – Farovški grad
- MEHOVO
- OSTERBERG
- PABŠTAJN
- PLOŠTANJ
- RANŠPERK
- ROGATNICA
- ŠTATENBERG (na Štajerskem)
- STOPNIK
- TURJAK
- VIKUMBERG
- VOJNIK
- VUZENICA
- WALDENBERK
KOMPLEKSNI OBRAMBNI SISTEMI
PRIMERI UTRJENIH DVOROV
- AJDOV GRAD
- GORNJI IG
- KOZJE
- KOZMINCI
- MAJDBURG? – Farovški grad
- PODLOŽE
- SEMENIČEV STOLP (Mirna)
- ŠTRAVBERK
- ŽABJI GRAD